ta ki je žel ni imel kemperja ampak 4 vrstni adapter

Ja, princip je pa isti.. Zagoni stroja v delovne obrate.. Pa tudi sam nisem razumel kombajnistov, zakaj pizdijo, dokler sem bil v vlogi šoferja traktorja s prikolico.. Pol ko pa enkrat sam probaš in se postaviš na drugo stran, pa dobro razumeš..
Uigranost ekipe je obratno sorazmerna z količino hupana in mahanja po kabinah...

jakakorenjak je napisal/a:

Ali merite sušino koruze? Glede kep v silaži vam rečem, da bo težava verjetno ta, katero sem že omenil, vlažnost pridelka, katerega pospravljamo. Če je silaža presuha, bodo (naj bi) nastopili problemi. Kakor veste iz izkušenj, suha silaža se veliko težje tlači kakor malo bolj vlažna. Iz tega sledi, da se zrak iz nje težje iztisne.

Kaj je suha silaža? Koruza naj bi se silirala ko ima od 32 do 35% suhe snovi in trend je v zviševanju le te. Nikakor se ne bi strinjal s trditvijo, da je suha silaža manj stabilna. Pred kakšnim letom je bila narejena diplomska naloga na to temo (bom prilepil ko bo čas), kjer je bilo dokazano, da so bolj suhe (38% in več) silaže bolj obstojne.
Zakaj so bolj suhe silaže bolj stabilne?
1.V zelenih rastlinah je v steblu več sladkorjev. Ko je silaža enkrat v silosu se prične mlečnokislinsko vrenje --> bakterije porabljajo sladkorj in izločajo kisline. Ko je kisline preveč bakterije odmrejo in če ostane preveč sladkorja se lahko razvijejo plesni in kvasovke.
2. kislost -->pH -->koncentracija H ionov. Vodikovi ioni so raztopljeni v vodi in več ko je vode nižja je koncentracija in višji pH.
--> Bolj obstojne vendar se prebavljivost z večanjem sušine manjša.
Pri tlačenju bolj suhe koruze res izgleda, da se tlači slabše vendar je to le na pogled.

skrjanecjanez in drugi, ali bi bili pripravljeni izmeriti sušino in poročati?

Edo_81 je napisal/a:

za normalno fermentacijo silaže so potrebne mlečno kislinske bakterije, ki se nahajajo v koruznem zrnu

Mlečnokislinske bakterije NISO V ZRNJU, vendar po celi rastlini, na površini.

New Holland je napisal/a:

Letos pa sem dal čez 3 vrste gum, in eno vrsto žaklejv, katere spotoma pomikam po siloso naprej

Zelo pomemben del siliranjaje hitro in učinkovito zapiranje silosa, silos naj bi se zaprl takoj ko je potlačena zadnja plast. dostikrat se pojavi plesen v pasovih če se slilira več dni in se čez noč ne zapira.
Uporaba podfolije je praktično obvezna.
Opažam da se na tem področju odkriva precej tople vode. Če bi bili silosi zaprti, tako kot je na kakšni skici od Böcka bi bilo težav bistveno manj.
Menim, da je pokrivanje silosa z gumami izguba časa, podobno, kot premikanje žakljev ob vsakem odvzemu. priporočljivo je da se žaklji položijo počez vsaj kakšen mesec prej, da se "uležejo".

LP Jaka

@Jaka

Tole tvoje nebo čisto držalo. Včeraj sem pobasal prvi silos do konca. Pa smo ga postili čez noč in ga šele drug dan pokrili in naložili gor gume!
Ta varianta se mi še najbol obnese in ga nisem vrgo bek še eno kepo ne!
Vdor zraka pod folijo pa je za moje mnenje zelo pomembno.

Zelo pomembno pri zapiranju silosa je, da se dobro zatesni folijo ob robovih silosa in to najbolše dosežeš ravno s temi vrečami. Pri nas jih uporabljamo dve leti in se vse gume skrijejo proti njim. Ob stenah silosa damo folijo in jo po končanem tlačenju zavihamo na silažo (kar jo gleda ven iz silaže), čez pa pokrijemo najprej z eno tanjšo nato pa še z debelejšo folijo, ki preprečuje predvsem poškodbe spodnje folije. Ob robovih oz. ob steni se nato položi vreče in je tako silos dobro zaprt. Silaže se zato zavrže zanemarljivo malo, prej, ko smo robove zatesnjevali z deskami in po celi površini silosa polagali kamionske gume, pa je bilo plesnive silaže kar precej.

LP
GTC

Dejte od začetka prebrat temo in odgovarjat na provtno uprašanje. Ne pa kako zapirat silos, ker glede tega mislim, da je že tema. Gre se za plesev v silaži, ki nima nobene veze z zapiranjem siloza. Ponekod zapirajo siloz tako, da travo usejejo in.........

To kar je Jaka napisu, je najbol strokovno utemeljeno in če je slučajno kdaj kdo kje bral, pa naj prilepi članek, ne pa da vask prek in prek pametuje.

Nekdo je trdil,da je bolše malo bol vlažno koruzo silirat, enega od razlogov je že jaka napisu zakaj ne, drugi pa je tudi ta, da ti bisvto silaže(kar je v znju) odteče.

@Jaka

Zakaj pa je bila zanič silaža, ki je vsebovala manj vlage? Ker namreč vsa druga je bila v redu, bolj suha pa zanič? Zakaj? Razlagaš, da je bolj suha silaža bolj obstojna, samo pri nas temu ni tako. Daj prosim razloži, ker me zanima.

Čeprav sem prebral vse prispevke še vedno ne vem zakaj se pojavljajo kepe zelene plesni sredi silaže. Iz lastnih izkušen lahko povem da klub menjavi kombajna (sk80 na mex II) kvaliteta mletja, zrelosti koruze, načina pokrivanja (tudi stolpni silos), uporaba gum vreč ali oboje skup,....se kepe še vedno pojavljajo in to že 3 leta zapored. Letošnje leto res manj kot prejšni dve ampak so še vedno. Lahko pa tudi iz lastnih izkušen povem da gume na silosu niso najbol posrečene ker se nam je tam kjer je guma tlačila silažo silos precej grel (sonce/guma) in plesnil. Sam sem veliko zelenih kep malo bol natančno pregledal pa nisem uspel najdit kaj posebnega (zemlje, samo suho listje,..). tudi silirni dodatek ni pomagal... upam da se pravi vzroki odkrijejo.

Najbrž težko dobiti enoznačni odgovor. Po moji pameti je vzrok prisotnost zraka, ki je ostal v kupu, zaradi takih ali drugačnih razlogov. Druge racionalne razlage nimam.

če so te kepe po celi višini silosa in ne samo na vrhu bo vzrok verjetno vsebina in ne "površno" pokrivanje.