Simon MS je napisal/a:

@matej.picman: kot poljedelec niti slučajno ne rabim toliko silaže, kot drugo pa sem navajen požet pšenico v obliki"zlatega zrna" in kot pravi prof.Bavec je nekako "moralno", da se to zrnje porabi za prehrano ljudi.(vse skupaj je vzeto iz zgodovine; so bile vojne in ni bilo za jesti...)

Včasih so pšenico bolj cenili, danes se pa dela država norca iz nje in iz nas, ki jo sejemo. Kakšne pa so to cene žit, katera komaj da pokrije stroške setve. Kruh se je spet podražil, pšenica pa pocenila.
Kanadčani uporabljajo žito vse več za kurjavo, ker se bolj splača kot pa žito prodajati za krmo ali prehrano.
Baje 4 t pšenice zadošča za 1000 l kurilca po kalorični vrednosti za kurjavo. Sedaj si pa preračunajte kaj se bolj splača...prodati pšenico in kupiti olje za kurjavo ali raje kuriti s pšenico.

ekofrik je napisal/a:

Res je tale Claas drag, to je bilo samo za vizualizacijo. Kot vidim, je skoraj povsod kakšna samohodka in tisti, ki ima željo po silaži mlečno zrelih žit, bo pač dokupil še kosilnico ali pa zdajle čez zimo sam kaj skupaj spravil. Vedno je na koncu strošek tisti, ki odloči kaj in kako. Žita in sudanska se ne morejo primerjati, ker ima steblo 3x večji premer in ga Kemper veliko lažje prime, morda bi ob ravno pravšnji vlagi šlo, poskusite, če se bo dalo komu menjati travni header za koruznega konec maja.

Na video je dokaz da gre z kemperjom žet tudi žita
http://video.google.co.uk/videoplay?docid=1329450648395598345

ps:link sm si sposodo v temi o sirku

Gre, a ne tako nizko kot s kosilnico. Vsak za svoj stroj ve kaj lahko dela. Kako boš pa s Kemperjem delal pri bolj valovitem terenu, še višje greš, da ne umažeš robe, kosa ti pa sledi tlom.
Razlika 10 cm pomeni pri ječmenu -12% . Če je to ceneje kot nov adapter (sigurno je pri teh flikah), pač delajte tako.

ekofrik je napisal/a:

Gre, a ne tako nizko kot s kosilnico. Vsak za svoj stroj ve kaj lahko dela. Kako boš pa s Kemperjem delal pri bolj valovitem terenu, še višje greš, da ne umažeš robe, kosa ti pa sledi tlom. Razlika 10 cm pomeni pri ječmenu -12% . Če je to ceneje kot nov adapter (sigurno je pri teh flikah), pač delajte tako.

Kolikor je meni znano, je priporočljivo, da žita višje žanješ. Žita niso kot trava, katere se kosi nizko.

@Ekofrik, malo se pozanimaj koliko stane nov adapter....potem lahko s taki primitivnimi izjavami kmalu zaključiš

Vem koliko stane, preveč za povprečno slovensko kmetijo oz. izvajalca storitev. Problem višje žetve je v tem, da pridelava ni ekonomična, če ne greš čisto do tal in nimaš v kolobarju koruze (suša, hrošč,...), ker je razlika med stroški pridelave koruze in žit le 1,6 €/t suhe snovi, s tem da je pri npr. GPS rži 3 t/ha manj SS. Podatki po Saaten Union.
Štos je v stroških za celoten kolobar in izkoriščenosti strojev.

Pravim samo, da si izračunajte kaj je boljše. Bi si z veseljem ogledal, če bo kdo žel s Kemperjem- naj spomladi da na forum in pridem pogledat, če gre pri 32% SS.

To pa boš pri nas težko vido, ker mislim da pri nas še ne prakticirajo tega. No mogoč se že kak najde. Al se mogoč motim

ekofrik je napisal/a:

Vem koliko stane, preveč za povprečno slovensko kmetijo oz. izvajalca storitev. Problem višje žetve je v tem, da pridelava ni ekonomična, če ne greš čisto do tal in nimaš v kolobarju koruze (suša, hrošč,...), ker je razlika med stroški pridelave koruze in žit le 1,6 €/t suhe snovi, s tem da je pri npr. GPS rži 3 t/ha manj SS. Podatki po Saaten Union. Štos je v stroških za celoten kolobar in izkoriščenosti strojev. Pravim samo, da si izračunajte kaj je boljše. Bi si z veseljem ogledal, če bo kdo žel s Kemperjem- naj spomladi da na forum in pridem pogledat, če gre pri 32% SS.

Problem višje žetve in ekonomičnost? Za katero kulturo misliš to sploh?
Razlika med stroški pridelave koruze in žit le 1,6€/t?? Pri nas temu ni tako
Pri nas smo spomladi nameravali požeti ječmen s Kemperjem (ker smo smo ga sejali veliko več kot druga leta).na koncu smo sicer poželi zrnje....Sejali smo merkantilni ječmen in smo mislili, da bo veliko slabše obrodil kot pa semenski. Nakoncu se je izkazalo, da razlik pri pridelku sploh ni(ista njiva). Zanimivo Merkantilni pač ni enakomerno zrasel po višini, drugih razlik pa ni. Glede na to, da je semenski veliko dražji od merkantilnega, se je za vprašat kaj sejat? Odprto vprašanje pri tem je, če je hranilna vrednost enaka (merkantilni napram semenskim)?
Mislim, da ni razlik. Kaj drugi mislite?

@skrjanecjanez
Popolnoma se strinjam s tem kar si rekel, ker ječmen je ječmen in ima enako hranilno vrednost. Res da je pridelek ponavadi malo manjši (v tvojem primeru ni bilo tako ) samo hranilna vrednost pa mora bit enaka.

mi sejeme semenski ječmen in pšenico vsakega nekje na 2 hektarja ostale površine namenjene tema dvema poljščinama pa posejemo z semenom, ki smo ga poželi predhodno žetev. To seme očistimo in ga skladiščimo do setve, pred setvijo pa ga razkužimo.
v pridelku in kakovosti zrnja ne opažamao razllik in tudi ni pojava kake bolezni, ki bi se pojavila v prekomernem obsegu in bi lahko rekel da je preišla ta bolezen zato ker smo sejali svoje seme.

Saaten union je lani na Agritechnici predstavil stoške pridelave za nižje ležeče predele Nemčije-tu morate upoštevati krajšo rastno dobo pri koruzi in večje pridelke pri žitih zaradi nižjih temperatur in bolj razpršeni svetlobi- kjer so izpostavili ravno višino žetve, ker je vse bilo zelo na meji pri takratnih cenah mleka oz. elektrike. Poglejte en primer za leto 2005:
http://www.saaten-union.de/cache/images/62b897bc7b687712505670beeea0aaf6.jpg
in ga primerjajte z letošnjo (stran 30):
http://www.saaten-union.de/data/documents/365/biogasfolder_08_2aufl-inet.pdf
Pri rži imaš veliko rezerve, pri ječmenu pa zelo malo, zato toliko težim okoli višine. Če je pri hiši nakladalka z noži, je v kombinaciji s prednjo kosilnico cenejša kot samohodka, le počasneje gre.