Pozdravljeni!

Zanima me, ce je kdo siliral žito, kot celo rastlino, ne samo zrnje?
Ce je, ali so boli kaksni problemi, na kaj je treba paziti, je kaj drugace kot s koruzo?
kaj pa tehnologija? Je varijanta z brezvrstnim hedrom za koruzo?



Ce pa se niste poskulisi pa vseeno napisite svoje mnenje.
Hvala lepa za odgovore.
Matej

Nemci to precej počnejo! Ponavadi z samohodko. Pomemben je optimalni čas zrelosti. Osebno (kot poljedelec) pa bi to počel z težkim srcem

Osebno (kot poljedelec) pa bi to počel z težkim srcem [/quote

če bo cena (kot nam grozijo madžari)100 eur po toni pšenice bom rade volje posilirao za krmo živini.jaz osebno sem enkrat silirao krmni grah z samohodko in je šlo zelo vredu rezati.

Jest vsak let naredim ozelenitu z ječmenu(domačim)potem pa ga okrog prvga maja pokosim in pobaliram,to pol pokrmim telicam.

Ja, to ovijanje in baliranje je malce predrago. Če imaš silos, je najboljše iti samo enkrat skozi z diskasto kosilnico pripeto na samohodko, npr Claasova zgleda takole:
http://www.claas.co.uk/countries/generator/cl-pw/en/products/forage_harvester/jaguar/vorsaetze/direct_disc/start,lang=en_UK.html .

Tista folija ti odnese razliko v ceni med zrnjem in silažo, zato si raje prej zračunaj, če prideš z mlekom ali mesom lažje skozi.

ekofrik je napisal/a:

Ja, to ovijanje in baliranje je malce predrago. Če imaš silos, je najboljše iti samo enkrat skozi z diskasto kosilnico pripeto na samohodko, npr Claasova zgleda takole: http://www.claas.co.uk/countries/generator/cl-pw/en/products/forage_harvester/jaguar/vorsaetze/direct_disc/start,lang=en_UK.html . Tista folija ti odnese razliko v ceni med zrnjem in silažo, zato si raje prej zračunaj, če prideš z mlekom ali mesom lažje skozi.

Lepo izgleda tale stroj. Samo najprej mi povej, koliko takih je v Sloveniji ter kakšno ceno imajo na hektar. Mislim, da lahko hitro zaključimo, da je v primeru da nimaš silažne nakladalke, balirka še vedno najcenejša rešitev...

No taksno siliranje sem imel v mislih ko sem postavil vprasanje.
In ce si prav predstavljam mora imeti zito "vosceno zrelost" tako kot koruza.

Izvedel sem, da je nekdo v nasem koncu siliral stojeco sudansko travo s kemper (brezvrstnim) ustjem za koruzo in je slo brez problema, tako mislim, da bi slo zito brez tezav.

Stroski bi bili pa enaki kot pri siliranju koruze.

Simon MS:
kaj si mislil s tem "kot poljedelec"?

Res je tale Claas drag, to je bilo samo za vizualizacijo. Kot vidim, je skoraj povsod kakšna samohodka in tisti, ki ima željo po silaži mlečno zrelih žit, bo pač dokupil še kosilnico ali pa zdajle čez zimo sam kaj skupaj spravil. Vedno je na koncu strošek tisti, ki odloči kaj in kako.
Žita in sudanska se ne morejo primerjati, ker ima steblo 3x večji premer in ga Kemper veliko lažje prime, morda bi ob ravno pravšnji vlagi šlo, poskusite, če se bo dalo komu menjati travni header za koruznega konec maja.

@matej.picman: kot poljedelec niti slučajno ne rabim toliko silaže, kot drugo pa sem navajen požet pšenico v obliki"zlatega zrna" in kot pravi prof.Bavec je nekako "moralno", da se to zrnje porabi za prehrano ljudi.(vse skupaj je vzeto iz zgodovine; so bile vojne in ni bilo za jesti...)

Žita sicer še nisem siliral, sem pa sirek in sončnice.. Ponekod je bilo tako gosto, da se ni vrsta ločila..Kar gre s kemperjem taka reč...