Po pripovedovanjih stare mame je bila na kočevskem oziroma na meji med kočevskim in belo krajino nad Črmošnjicami ogromna planota, kamor je lahko vsak peljal past živali ali si šel nakosit seno. Sedaj je tam samo gozd. Drobnico so pasli brez vsakih posebnih težav brez vsake ograde. A si sedaj upa kdo tja peljati 700-1000 glav drobnice? Tedaj so bile zveri, vendar v mnogo manjšem številu, sedaj pa ti zeleni jokajo za vsako zverjo. Naj si jo peljejo domov na dvorišče. Seveda morajo biti velike zveri, samo jih mora biti primerno število, ne pa tako kot zdaj ko je porušeno naravno ravnovesje, oziroma v divjini ni več velikih prakljarjev kot so bili zobri in podobni, tako tudi ni več dovolj hrane za zveri.

Vsi trije kozlički:

Počas se bo moralo vse uredit ker na tak način ne gre več naprej.
Če pa se ne bo več uredilo bomo pa na drugačen način ukrepali.
Ogradili bomo parcelo na vse 4 robe bomo dali lovske preže,nabavili bomo lepo puške z dušilci zvoka, da ne bo nobn lovec nič slišal. Žrtvovali bomo 5 koz in počakali, da zveri pridejo in lepo jih bomo postrelili.
5 krat tako in mislim da potem se bo stvar kar spremenila,če se ne bo bomo situacijo ponovili.

Se popolnoma strinjam z tabo dejanjancar, jaz bi sigurno nekako ukrepal, ker se mi zdi nesprejemljivo, da ti neka divja žival dela takšno škodo in pobija tvoje živali za katere si prej skrbel več let.
A si se poskusil včlaniti v lovsko družino, verjetno bi lahko naredil kaj več za zaščito potem, pa četudi bi kar na črno kdaj katerega počil, če imaš dobre odnose z sosedi in bi jih imel z drugimi lovci pomoje nebi smelo biti problemov.

Mislim, da je razpisanok oliko medvedov in drugih živali se lahko postreli na leto v eni lovski družini. Tako sem samo slišal, če je pa res pa ne vem.

Vem pa, da ko je po našem koncu hodil medved, da je en lovec čakal 2 tedna na dovoljenje, ko je bil medve vse bližje hišam in ogrožal živali.

Jaz na SREČO teh problemov še nimam.

Sem v lovski družini in tudi orožje posedujem tako da ni problem sam nikol ne smeš povedat kaj delaš pač tako bi naredil kot sem napisal.
Itak če daš na puško dušilec te ne sliši nobeden.
V današnjih časih se da vse narest.
Vsaka lovska družina ma letni plan odstrela živali in tega naj se nebi kršilo.
V naši lovski družini pa ni na planu volka ali pa risa ker je to prehodna žival ampak ko pride moraš počakati na dovoljenje in prej ko se na lovski zvezi kaj dogovorijo je že škoda.
Sam sem se dobro zavaroval pred plenilci z nabavo osla in situacija se je obrnila za 100% sedaj ni nobenega problema. Sem pa razmišljal če bi se to nadaljevalo bi nabavil kavkaškega ovčarja ,ki je za volka ko ga vidi kar smrt.

Če nekateri lovci na črno lovijo in prodajajo in s tem lepo služijo lahko tudi mi ne,zakaj pa ne.
V naši državi je lovski zakon faljen ker po svetu če maš dosti premoženja avtomatično pridobiš lovsko pravico in lahko na svojem delaš kar hočeš.
Pri nas pa so največji lovci tisti ki nimajo niti 100 kvadratov svoje zemlje in lovijo ter plenijo po tuji zelmlji.
Po tem pa ti divjad dela škoda pa še škode ti ne ne povrnejo.
Stvar bo treba vzet v svoje roke in bo vse ok.

Kavkaški ovčar
Pes za druge čase in drugačne običaje

Kavkaški ovčarSlabe ceste se vijejo na prelaze, ki vodijo z ene na drugo stran Kavkaza. Ko se od časa do časa zdi, da bo mogoče malce bolj odločno pritisniti na plin, se pred očmi pojavijo črede ovac, ki jih je treba upoštevati in spoštovati, saj so tam doma in se zagotovo ne bodo umaknile samo zato, ker bomo divje hupali in terjali prost prehod. Črede spremljajo pastirji, ki govorijo le lokalna narečja in se je z njimi težko pogovoriti, in psi, ki so dveh vrst, eni izjemno veliki, močni in že na daleč ostri, drugi manjši, za spoznanje manj nezaupljivi, vendar prav nič prijazni.

Tiste slabe ceste vodijo na sever, čez Kavkaz in naprej v Čečenijo in Rusijo, iz dežele Sakartvelo, kjer govorijo starodavni jezik kartuliena in imajo več kot poldrugo tisočletje stare pisne dokaze svoje zgodovine. Zdaj so samostojna država, ki ji Rusi pravijo Gruzija. Tudi mi smo si sposodili rusko različico njihovega imena, ki jo v Sakartvelu neradi slišijo. Drugod po svetu Sakartvelu rečejo Georgia z različnimi izgovarjavami, ki hočejo povedati, da gre za deželo svetega Jurija. Gruzinci so strašno ponosni, ker veljajo za krščansko deželo že od tretjega stoletja, še bolj so ponosni na svoje hvino, žlahtni sad vinske trte, ki je šel po vsem svetu in ga povsod poznamo kot vino. Ponosni so tudi na svoje pse, ki so jih tedanji okupatorji Rusi, ki so vladali rajnki Sovjetski zvezi, pred natanko pol stoletja nadeli ime kavkaški ovčarji.

V Sloveniji je razmeroma malo kavkaških ovčarjev, v rodovno knjigo je vpisanih le deset. Očitno pa nekateri slovenski skrbniki svojih psov (še) niso vpisali v rodovno knjigo, saj jih vidimo na razstavah več kot deset. Po podatkih Kinološke zveze Slovenije vsaj od leta 1993 še ni bilo nobenega legla.

Značilnosti kavkaškega ovčarja so: uravnovešena temperament in značaj ter izjemne čuvajske sposobnosti. Stoletja dolgo je samostojno opravljal naloge čuvaja čred in borca z divjimi zvermi, predvsem volkovi. Osnova pri vzrejni selekciji ni bila vdanost do človeka, ampak sposobnost samostojnega opravljanja svoje naloge - čuvanja črede.

Ko pes dozori, kaže v odnosu do človeka tipično mentaliteto krdela. Za skrbnika je vsako drugo mesto, kakor je mesto vodje krdela, nesprejemljivo. Odrasel kavkazec deluje samostojno, oblikuje se mu teritorialno vedenje, izgubi zaupanje do tujcev. V obdobju dozorevanja je pomembno, da se člani družine pravilno odzovejo na vsako agresivno vedenje mladega psa in ga že v začetku prekinejo. V kavkazčevih očeh je dominanten tisti, ki vrne "udarec". Agresivno vedenje se pojavi okoli osmega meseca starosti in se razvija do osemnajstega meseca.

Danes je bil pri meni ponovno naraščaj.




Bel je kozel, rjava je pa koza.

danes pa sem jas tudi dobil kozo staro 2 meseca

Lepo.