Kaj pa se zgodi če potem ko strosiš apno po njiv (zorani)celo noč uliva, da zjutri ga ni videt skoraj nič. Ali je bilo kaj od tega apnenja ?

l.p.

mr

hvala bogu za dež bi reko

Praktična reč! Ti ga je kar samo zadelalo v tla.

SimonKR je napisal/a:

Mi smo pa apnili za apnom v zrnih, ki je prav prilagojen za apnenje njiv, ker je v zrnih, tako, da se skoraj nič ne kadi, ko apniš. res pa je, da so na njivi zrna počasneje razpadala. Vprašanje pa je kaj je bolje?

Letos sem ravno v največji jutranji megli, ki se je zadržala vse do poldneva šel trosit apneno moko in to z trosilcem na krožna izmetala.
Zadeva se odlično obnese, ker se ves prah zelo hitro veže z meglico vodne vlage, in vse skup potem zaradi "povečanje" mase pade na tla. Druga dobra stran je da se zaradi obilja vlage apnena moka dobesedno zacementira oz. nastane skorja, ki prepreči da bi le to odnesel prvi veter ampak lepo počaka na deževje.
Je pa to dobro, ker odpade posipanje v dveh odmerkih, ker tu se počasi zadeluje v zemljo (z vsakim dežjem nekaj),..

Evo samo en od možnih napotkov, za vse tiste ki imajo samo posipovalce na krožno izmetalo in se hudujejo nad prevelikimi izgubami apnene moke med posipanjem,...

Takole pa zgleda stroj za apnenje kovaštva Prelog
http://www.kovastvo-prelog.si/program/trosilec-apna-kremenckove-moke

Živjo!
Jast nism še nikoli apniv. Pa me zanima če lahko apnim z trosilcem za mineralna gnojila. Posipav bi pa zmešano mineralno gnojilo, apno in semena trave. Po tem bi pa šev skoz z travniškimi branami. Kaj pravite je to dobro?
Sm prebrav da je bolje apniti jeseni! Trenutno še nimam trosilca imam pa namen ga kupiti spomladi. Če poapnim spomladi je kaj narobe? Moram pa gledati da je po apnenju čim prej deš ker če dolgo časa ni dežja potem nič ne nuca? Sej ko bom poapniv bom uničil določen delež širokolistnih plevelov? Zanima me če bom uničil tudi deteljo?
Hvala!

mustar je napisal/a:

Živjo! Jast nism še nikoli apniv. Pa me zanima če lahko apnim z trosilcem za mineralna gnojila. Posipav bi pa zmešano mineralno gnojilo, apno in semena trave. Po tem bi pa šev skoz z travniškimi branami. Kaj pravite je to dobro? Sm prebrav da je bolje apniti jeseni! Trenutno še nimam trosilca imam pa namen ga kupiti spomladi. Če poapnim spomladi je kaj narobe? Moram pa gledati da je po apnenju čim prej deš ker če dolgo časa ni dežja potem nič ne nuca? Sej ko bom poapniv bom uničil določen delež širokolistnih plevelov? Zanima me če bom uničil tudi deteljo? Hvala!

Ti bi moral pa še kaj prebrati. Nikar ne mešati apna z mineralnimi gnojili. Nekatere kombinacije so sicer možne, v večini primerov pa apno slabo vpliva na izkoristek hranil iz mineralnih gnojil) Zato se tudi priporoča apnenje v jeseni, ko običajno ne uporabljamo mineralnih gnojil. Še slabši kombinacija bi bilo hkratno (ali s kratkim časovnim presledkom) gnojenje z organskim gnojem in apnenje. V tem primeru požene apno dušik iz gnoja in je izgubljen za tla (samo onesnažuje okolje). Tudi semena trav med apno ni priporočljivo dajati ker bo slabo kalilo. Če pa za apnenje uporabljša apnenec pa ta problem odpade. Vendar tudi apnenje z apnencem naj bo časovno ločeno od gnojenja z organskim gnojem.

upam da ti je jasno zakaj bi vsaj teoretično moralo biti vse skup dovolj dobro premešano....in recimo da ti bo to vseeno nekako čudežno uspelo se bo ustavilo pri disperziji

Nevem, vsi tvoji posti na forumu so v smislu vprašanj kako bi hkrati oral, vlačil in sejal v enem prehodu....taka vprašanja so bolj smiselna na obratih z 1000 HA (malce heca al pa tudi ne)

Pri apneju spremeniš ph tal. In s tem tudi spremeniš mikroorganizme v telh. In ko jih ni v telh več ne potekajo procesi tako hitro. Če poapniš spomladi to posledično pomeni slabši izkoristek NPK iz useh virov kaj sledi veš...

Ma sej obstoja knjiga ap si kej preberite o tem. Ni tko težko branje da ne bi znali razumeti.

Pozdravljeno kmetstvo

Prilagam slike letošnjega spomladanskega apnenja njiv ter travnikov. Posipanje apneca IGM zagorje v zameno smo dobili v brezplačni najem trosilec bredal nosilnosti 10t.
Širina trosenja se nastavlja do nekje 35m. Izmet pa je skonstruiran tako da je po dnu posipalca speljan tekoči trak kateri je gnan preko kolesa katerega s pomočjo hidravličnega cilindra prisloniš k nosilnem kolesu trosilnika, tako da ko se ustaviš se tudi trosenje neha.
Povprečni odmerek 1500kg/ha.

Po končanem delu so vtisi dobri, stroj je enostaven za uporabo-nastavljane, močne konstrukcije ter kvalitetne izdelave.

Še nekaj slik:

Predpriprava za setev koruze.



In še nakladalec: 309 Ci


Prilagam še link podjetja BREDAL

http://www.bredal.com/en/frontpage/

Lp