Zaenkrat im v EU dovoljenje za pridelavo gensko spremenjena koruza.
Evropska komislija zahteva, da so dane možnosti izbire glede načina pridelave (EKO,integrirano, GSO-gensko spremenjeno).
Na tem področju se tudi v SLO pripravlja zakonodaja. Je še precej nedorečenega sploh glede podzakonskih določil.
Na eni strani bomo lahko le z GSO konkurenčni tujini (znotraj in predvsem izven EU), potenciali teh kultavarjev v energetiki... na drugi strani zavzemanje da "umetno" pridobljeni geni ne pridejo v naravne genome.
http://www.najdi.si/search.jsp?q=GSO+zakonodaja

Kakšna so vaša mnenja glede tega vprašanja.

24.4.2009 posodabljam temo z anketnim vprašanjem.
moderator SimonKR

jaz se nestrinjam da bi pridelovali kakršnokoli hrano bodisi za ljudi ali za živali, ki bi bila iz gensko spremenjenih organizmov.
NIsem pa proti če se uporabljajo GSO-rastline v energetske namene. s tem mislim na koruzo in podobne poljščine, ki bi dale večjo maso in s tem bi dobili na manjši enoti proizvodnje več "zelene" energije. Je pa spet tu vprašanje kako bi se tega držali oz. bi preprečili mešanje normalnih rastlin z GSO rastlinami. pomojem bi se našli ljudje, ki bi na papirjih imeli posejene normalne organizme na njivi pa GSO-ratline, ki bi dale večji pridelek in s tem večji prihodek. Pa še GSO-rastlina je tudi odpornejša in s tem je spet manjši strošek za zatiranje bolezni.

kolko sem jaz slišal se gensko spremenli karuza da ma do 8 klasov
kolko pa je v tem resnice pa kako ''trpežna'' je pa ne vem

gensko spremenjena koruza nima nekih strašno večjega potenciala za količino, je pa le ta posledično večja zaradi boljše odpornosti na škodljivce, bolezni,...

Jaz se z uvajanjem gensko spremenjene koruze ne strinjam.To se mi zdi hud in tvegan poseg, zato ker se cvetni prah, v katerem je spremenjen genski material, prenaša tudi na druge rastline.Tako pravzaprav ne vemo kakšne posledice bi to imelo tudi na ostala zemljišča.Gensko spremenjena koruza je sicer celo tako odporna, da ji niti totalni herbicid ne pride do živega.Vendar večja odpornost na škodljivce ne bi bil dolgotrajen efekt, škodljivci (večinoma koruzni hrošč) se po določenem času prilagodijo, negativen vpliv na naravo GSO-ja pa ostane ali pa se še poveča.

še en primer iz amerike kjer so GS oljno ogrščico, ki so jo lahko tretirali z totalnim herbicidom, da bi uničili plevel v njej....kaj se je zgodilo? oljna ogrščica če se je kje razsipala al so jo raznesle ptice, veter, kamioni, stroji....ne morejo je uničiti...postala je plevel

Morda nadaljujemo z debato o GSO tukaj in obudimo to temo.

franjoj je napisal/a:

Prihodnost??? Na ekologiji bo potrebno naredit ogromno! Kakšno podražitev hrane bo to povzročilo se ne zaveda nihče, vprašanje je tudi kolikšen del sveta (držav) se bo šel to ekologijo? Bližnji in daljni vzhod??? ZDA??? Južna amerika??? In potem bomo imeli še večji razmak med bogatim in revnim slojem, med tistimi, ki bodo lahko plačali zdravo hrano in med tistimi, ki si bodo komaj komaj privoščili nezdravo, GSO, ... hrano.

skrjancjanez je napisal/a:

@franjoj A mi lahko razložiš zakaj naj bi bila GS hrana nezdrava? Na katerih dejstvih to trdiš?

SimonKR je napisal/a:

Življenje uhaja iz kontrole S podnapisi, vzemite si čas in poglejte celoten film.

daco je napisal/a:

GS hrana ni v svetu povzročila še niti enega glavobola, ampak vseeno moramo slednji nasprotovati. Zamislitte si kakšne bi bile cene pridelkov v Evropi, če bi legalizirali GS hrano. Mogoče bi kakšen kmet iz Poljske ali Češke preživel, kaj pa ostali še posebej kmetije iz OMD?

skrjancjanez je napisal/a:

Ta tema zna biti precej občutljiva. Cela svinjarija se dogaja s tem, sploh s strani multisemenarn.. Sicer pa sem dejansko mislil na neškodljivost hrane. En malenkost poznam genetike, tako da približno vem kako pa kaj. Rastlinski genom lahko spremenijo v prid večje konc. vitaminov, lepša barva sadežev-milijon stvari je, ki se jih da gensko spremenit. Taka spreminjanja so popolnoma neškodljiva. Če pa gensko spreminjanje polzi v napačno smer, potem pa pride do razvoja rastlin, ki pa so res škodljive. Na tem filmu je tudi vse prikazano v slabi luči. Morda preveč črno gledamo na vse to. Vseeno je veliko prednosti...si predstavljate koruzo odporno na sušo? Vse lepo in prav, dokler dežek pada; kaj pa če pride do večletnih suš? Sicer pa vem, da tu ne bomo prišli skupaj z mnenji. Pizdarija je, ker res življenje uhaja iz kontrole. V principu je stvar dobra.

DAMIR L. je napisal/a:

NIsem pa proti če se uporabljajo GSO-rastline v energetske namene. s tem mislim na koruzo in podobne poljščine, ki bi dale večjo maso in s tem bi dobili na manjši enoti proizvodnje več "zelene" energije.

Nisem agronom, pišem le svoja mnenja (vprašanja)

Dejstvo je, da energija ne more nastati iz nič in prav tako se ne more izničiti. O tem govori zakon o ohranitvi energije (1. glavni zakon termodinamike). Energija se lahko le pretvarja iz ene oblike v drugo.

Torej, na kakšen način dobimo več energije shranjene v npr. koruzi, da bo iz bioplinske elektrarne prišlo več MWh električne energije? So to večje rastline? Da večje rastline zrastejo rabimo več vode, več hranil v tleh in sončne dneve, ki s toploto in žarki poganjajo fotosintezo. Nekako je vendar potrebno sintetizirati določene spojine in zato moramo elemente od nekje dobiti.

skrjancjanez je napisal/a:

Vseeno je veliko prednosti...si predstavljate koruzo odporno na sušo?

To bi bila res super zadeva.
Če je bistvo vsega fotosinteza, ki je povezana s pretokom vode skozi rastlino, recimo takole.
Če je padavin malo, pomeni, da je vlažnost tal nizka. Mar ni pri gensko nespremenjeni koruzi ravno voda medij, da hranilne snovi (spojine) spravimo v rastlino? Torej bi gensko spremenjena koruza morala pognati korenine globlje. Potem je gnojenje vrhnjega sloja zemlje brez pomena?

Voda, ki jo rastlina oddaja je hladilno sredstvo rastline, za uparjanje vode se namreč porablja energija. Če bi rastline oddajale manj vode bi morale živeti pri višjih temperaturah, kar pomeni drugačne beljakovine, drugačen DNK (DNA)?

Lp

V anketi bi bila lahko še kakšna možnost. Ne vem, imam premalo podatkov, samo za določene rasline ali kaj podobnega.


LP

Tudi jaz sem odločno proti GSO. Tudi s tem se ne strinjam, da bo Slovenski kmet le s tem semenom konkurenčen. Slovenski kmet, pa naj bo to največji kmet, ne bo mogel nikoli konkurirati kmetom, ki imajo po nekaj tisoč hektarov obdelovalne zemlje. Govoril sem s kmetom iz Madžarske, ki ima svoje posestvo veliko 12.000 hektarov, poleg tega pa še skoraj enkrat toliko v najemu. Predstavljajte si zdaj Slovenskega kmeta, ki bo posejal 10 hektarov koruze in bo skušal konkurirati njemu. Nikoli, pa naj si bo to pri kakršnikoli pridelavi hrane, Slovenski kmet ne bo mogel konkurirati s količino. Pri nas mora biti druga alternativa in to je poudarek na kvaliteti. Naša hrana mora biti ekološko pridelana in zato v višjem cenovnem razredu. Država, bi morala čimprej spregledat in končno politiko v kmetijstvu obrnit v drugo smer in pomagat povprečno velikemu kmetu in ga usmerit v ekološko pridelavo. Žalostno je, da na policah Slovenskih trgovcev sploh ne najdemo ekološko pridelane hrane. To hrano Slovenci veselo kupujemo v Hoferju, ki ima avstrijsko ekološko hrano. S tem podpiramo njihovo kmetijstvo, naša hrana, ki pa je v večini pridelana še po bolj ali manj konvencionalnih načinih, pa se meša na policah z uvoženo hrano iz Madžarske itd. Žalostno je da je v Sloveniji najmanj ekološko obdelanih površin na prebivalca. Vsa ekološko pridelana hrana v Sloveniji, se poje že pri kmetu samem oz. če nekaj malega proda sosedom in prijateljem.
In zdaj bo spet pametna Slovenska politika silila skupaj z evropsko čredo ovac v GSO in capljala še bolj zadaj, namesto da obrnemo ploščo in gremo iz količine v kvaliteto.