Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana:
V končnem poročilu študije »Analitična podpora pri uveljavljanju reforme SKP na področju neposrednih plačil v Sloveniji« je v sklepnem razmisleku zapisano, »da nobena shema neposrednih plačil ne bo učinkovito prispevala k izboljšanju posestne strukture«. Kot ugotavljajo tudi avtorji omenjenega poročila je osnovna težava slovenskega kmetijstva v velikosti in razdrobljenosti posesti zato so zapisali, da »Slovenija potrebuje učinkovite ukrepe na področju zemljiške politike«.
Preden smo postali nova članica Evropske unije, smo v Sloveniji poznali ukrep na podlagi uredbe 2089: Obnova in urejanje pašnikov za nadzorovano pašo. Lastniki in najemniki kmetijskih zemljišč so na osnovi tega ukrepa lahko dobili nepovratna sredstva (enkrat v desetih letih) za postavitev ograj na zemljiščih, če so bila ta primerno velika in ureditev oskrbe živine z vodo na pašniku. To sta namreč osnovni zahtevi, kadar želimo imeti več koristi od dela živali (bolj rodovitno zemljo, negovano podobo pokrajine, varno-funkcionalno hrano, večji zaslužek). Iz 10-letnih podatkov o izvajanju ukrepa »obnova in urejanje pašnikov« je mogoče ugotoviti, da je preko urejanja zemljišč za nadzorovano pašo potekalo tudi združevanje kmetijskih zemljišč, saj so bile povprečno za en pašnik sklenjene tri najemne pogodbe. Urejanje pašnikov je vodilo v združevanje in povečevanje posesti, ker je tako narekovala racionalizacija kmetovanja. Strokovnjaki, ki so bili na terenu vključeni v izvajanje ukrepa »obnova in urejanje pašnikov« še danes radi poudarijo, da so lahko veliko koristili s svojim strokovnim znanjem vsem, ki so bili pomoči potrebni, predvsem pri ohranjanju kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD).
Z uvedbo SKOP-a je bil ukrep »obnova in urejanje pašnikov« ukinjen, ker Bog ne daj, da bi podprli drugačen način kmetovanja od tistega, ki je bil predviden v evropskih direktivah. Čeprav imamo tudi sedaj med ukrepi neposrednih plačil kmetijstvu kar nekaj takih, ki naj bi prispevali k ohranjanju travinja (REJ, ETA, KZO, ZVE, HAB, GRB, S 35-50%, VVO, ZIP), pa v resnici niti eno od teh plačil ni namenjeno ureditvi zemljišča za nadzorovano pašo. Velikokrat sem že zapisal, da v naravnih razmerah (OMD območja), ki jih imamo v Sloveniji za kmetovanje, lahko samo s pašno rejo domačih živali pridemo do cilja, to je uveljavitve trajnostnega načina kmetovanja. Do sedaj še nihče od kmetijskih strokovnjakov v tem prostoru, ni ovrgel pravilnosti te trditve, samo pred časom mi je mlad kmet dejal, da pasel ne bo nikoli, ker če ima živali zaprte in privezane v hlevu, potem vsaj ve kje so.[/size][/size]



Kaj pa vi pravite na te trditve? Jaz se z njimi popolnoma strinjam. S subvencijami bi morali pospeševati pašni sistem reje živali.Saj le ta dolgoročno zagotavlja obdelanost nagnjenih terenov Subvencioniranje košnje exstremno strmih površin je nesmiselno. .Sicer se bodo naši hribi zarasli ... na žalost.Ker, ko bo generacija naših staršev obnemogla, NE BO NIKOGAR VEČ, ki bi bil pripravljen vlagati ogromno energije v košnjo takih porvšin. Čez trideset let pa bo proces zaraščanja vseeno stekel. Meni se gorski stroji zdijo ogromno predragi in neekonomični!!!! [/b]

se popolnoma strinjam s tabo

G. Srečko!
Po pravici povedano, so mi pri branju vašega pisma kocine pokonci stopile! Prisi k nam, kjer je zares trm teren, na osojni strani, kjer so že tako plazovi. Brez kakršnega koli pašnika. Pri nas bi se lahko paslo na 1h, kjer je nekolkiko bolj položno, tam je pa škoda, ker je edin normalen travnik za kosit. Tako, da se z vašo trditvijo, popolnoma nič ne strinjam!

Mogoče se kdo premalo zaveda, da je paša za povšine lahko tudi slaba,
ker povzroča erozijo. Lp

Citiram:

Mogoče se kdo premalo zaveda, da je paša za povšine lahko tudi slaba, ker povzroča erozijo

Se strinjam da vsaka žival ni za vsak teren. Tudi pri nas zaenkrat pasemo telice.Pa je dosti strmo. Bregove (50% in več) ki jih ni mogoče obdelati s strojem, pasemo. Zraven tega pa je še mehak teren. Ne zanikam problemov z erozijo..Še vedno pa mislim, da je paša nasmotrnejši način odelave bregov. Zato se usmerjamo v ovčjerejo. Moje mišlenje je: bolje manj intenzivno, pa enostavno=hitro .Manši dohodek pa nadomestiti s kako drugo dejavnostjo.


Še s stroji je težko biti konkurenčen, kaj šele z rokami!!!!!!!Zato zagovarjam mišlenje da subvencije (za hribe)niso razvojno naravnane.

se strinjam s Srečkom, v hribe dat ekstenzivno prirejo, dojilje, koze, ovce, in pa subvencije za pašo. ne moreš kmet s hribov konkurirat drugim, ki imajo raven teren-že stroje rabiš dražje, pr enaki proizvodnji.

Jst pa ne vem, kako je s tem v bližnjih alpskih deželah. Se mi zdi, da je v avstriji veliko bolje poskrbljeno za hribovske in gorske kmete. Tam vidiš lepo obdelane tudi res strme površine.
Videz pa lahko tudi vara.

V Sloveniji ji so tud kmetije zelo razparcelirane in je že zaradi tega skor nemogoče past. Ne morem si predstavljat da bi gonil živino iz ene na drugo parcelo pa čeprav je samo 2 km oddaljena.Lp

Citiram:

V Sloveniji so tud kmetije zelo razparcelirane in je že zaradi tega skor nemogoče past.

Ja se strinjam s tabo. Razdrobljenost parcel je en glavnih zaviralcev razvoja, pa ne samo v hribih. Odgovorni za razvoj kmetijske politike, bi se nad tem morali "ornk" zamisliti. Je pa tudi v naši miselnosti, še precej zasidrana neka okostenelost. Kakšni so vaši predlogi za reševanje teh problemov? Ima kdo kake ideje?

zemljo bi morali združiti bolj okoli svojega doma v večje površine, in ne kot je zdaj, malu tu, malo tam!

za to so ogovorne agrarne službe in komisije!