To je tipičen primer, ko seješ merkantilno koruzo. Ali je šlo za pomoto ali pa za prevaro ko trgovci prodajo ponaredek.
Če bi moral stavit bi reku, da je trgovec naletel na predobro ponudbo..ki se je izkazala res za predobro. Vsaj sklepam glede na banalno sprenevedanje z nekim streso, ki ga v času oplodnje ni bilo nikjer v Sloveniji vsaj za koruzo sejano v normalnih setvenih rokih. Bo pa pioneer oz, Corteva moral tu hitro odreagirat, ker tole je slaba reklama ki jih bo drago stala....

To je bila zamenjava koruze, po pomoti ali nekdo namenoma?!
Ni to razlog vremenske razmere, ker na sosednjih njivah so drugi hibridi koruze ok.
Oškodovani pridelovalci naj bi rabili okrog 200 ton koruze. Če bo prodajalec semena korekten, bo oškodovancem to priskrbel, verjetno bo pa SLO podružnica šla na kant ....

Leta 2022 v suši je imela Perutnina Ptuj to omenjeno sorto P9911 in je bilo 18-20t/ha svežega zrnja. Res lepi klasi in zrnje. Sem mislil tudi sam sejat, ampak mi je prepozen razred.
Koliko imamo semenskih hiš, to je vsega skupaj stotine različnih sort. Da bi bil vzrok vreme izlkučno na samo eni sorti, to bodo težko koga prepričali. Lahko je res kaj z vremenom, ampak to je krivda semenarne.
Potrebno se bo dogovoriti o kakšni odškodnini, nadomestilom ali kaj podobnega. In ne mučkat in čakat tako kot na državno pomoč.

Bojim se da z te moke ne bo kruha, da bi kmetje dobili odškodnino od ponudnika semena.

Sicer pa je aktualna tudi ta zadeva: https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/vrane-na-sodiscu-bodo-iskali-odgovor-ali-je-unicen-posevek-koruze-pricakovan-ali-nepricakovan-dogodek-bo-imela-sodba-posledice-za-soboski-park-1302447

Upam, da uspejo, ker država bi rada imela ogromno divjih živali, kmet jih pa naj zastonj krmi. Ko nam solijo pamet kako delati so glasni, ko je škoda pa se delajo da niso pristojni. Naj vzamejo denar raznim mešalcem megle (aktivistom) in ga dajo za povrnitev škode, ki jo delajo te živali, ali pa nam naj zagotovijo normalne odkupne cene, da si bomo pokrili material, delo in da še nekaj ostane za razvoj.

Na koncu pa se lahko zgodi, da kmet, ki mu divje živali v lasti države uničijo pridelek, dobi kazen še zato, ker nima tega, kar je v subvencijski vlogi predvidel.
Pred leti sem bral v Kmečkem glasu o težavah nekoga, ki so mu volkovi preveč zdesetkali čredo ovc. Ker jih ni mogel dovolj hitro kupiti, je fasal kazen pri subvencijah.
Mi sejemo malo buč in verjetno bomo morali iti v neko pokrivanje s flisom po setvi. Drugače vse skupaj nima smisla. Ker ptiči naredijo zaplate, kjer buč ni, je problem tako s tem, da pridelka ni, kar je za nas manjši problem, ker nismo resni pridelovalci, resnejši problem za nas pa je plevel, ki mu daš površino na voljo.

Ko je že ravno govora o bučah...: Štajerci mečete stran odlično krmo, bogato s hranili. Iz buč poberete tistih par semen, ostalo, kar bi bila odlična krma za goveda, prašiče.., pa zmeljete po tleh.

b-pod1 je napisal/a:

Ko je že ravno govora o bučah...: Štajerci mečete stran odlično krmo, bogato s hranili. Iz buč poberete tistih par semen, ostalo, kar bi bila odlična krma za goveda, prašiče.., pa zmeljete po tleh.

Če se ne dobi kupca za ostanke in če kot poljedelci nimajo krmnih živali, je vrnitev zemlji tudi pozitivna stvar. Kot zanimivost, nekje sem prebral, da tudi paša živine do nule ni ravno dobra zadeva. Naj bi bilo boljše živali spustiti na večjo površino, da popasejo na grobo, potem pa se za njimi pokosi/zmulča. Tako se zemlji vrnejo hranila, ter tudi travna ruša ni izpostavljena direktni pripeki, saj jo ostanki ščitijo. Tako je boljše v bolj sušnih letih.

b-pod1: komu boš pa krmil, če več ni živali, po drugi strani pa ni delovne sile, volje, nekoč smo mali kmetje vse to spokrmili, ročno sem bral buče po 2 tedna skupaj in sušil. Si celo nekaj uspel zaslužiti. zdaj se pa norčujejo s tebe.

Če niste opazili, strokovnjaki, ki jih pod prisilo plačujemo so se spet postavili na stran države in industrije.

https://sobotainfo.com/novica/gospodarstvo/kaj-pomenijo-prazni-storzi-koruze-za-pridelek-siliranje-pojasnjujeta#comment-715752

Če ne bi bilo krivo vreme bi sigurno napisali da so bile čarovnice, ali pa da je kmet kriv ker ne hodi k maši, samo da ne izgubijo lepe službice. Koliko škode nam naredijo ti "strokovnjaki", sploh ne rabimo več drugih sovražnikov, če jih pa financiramo.

Vsekakor bo potrebno pritiskat na državo, vedno bolj. V marsikateri državi je nekaj povsem običajnega skupinske tožbe, tudi to nas čaka v bljižni prihodnosti.
Če ti pes pobegne in koga ugrizne, ali ga povozi avto, ali dela škodo si kot lastnik avtomatsko kriv, ker nimaš svojih živali pod nadzorom.
Enako velja za divje živali, lastnik je država. Napaka je da sploh razmišljamo kako se zaščitit pred živalmi. Naj država sama poskrbi za zaščito ali pa plačuje škodo.

b-pod1 je napisal/a:

Ko je že ravno govora o bučah...: Štajerci mečete stran odlično krmo, bogato s hranili. Iz buč poberete tistih par semen, ostalo, kar bi bila odlična krma za goveda, prašiče.., pa zmeljete po tleh.

Na papirju se tole super sliši, v praksi je precej drugače. Zrele buče začnejo zelo hitro gniti. Pri strojnem trebljenju je pomešano kvalitetne in gnile skupaj. Če boš ti to krmil svojim živalim, lahko prideš in si odpelješ, še pomagal ti bom pobirat.
Pri ročnem trebljenju je lažje prebirat kvalitetne buče. Samo ko je buča prerezana začne gniti prej kot v eni uri na soncu. Pokrmit jo moraš dobesedno takoj, ali pa jo konzervirat. Spet so tu razni tehnološku postopki, ki zahtevajo čas in denar.
Naučite se že enkrat, da ne smeš vsega odpeljat z njive. Nekaj moraš tudi pustit, da narava zaključi svoj krog.

BOŠTJAN je napisal/a:

Enako velja za divje živali, lastnik je država. Napaka je da sploh razmišljamo kako se zaščitit pred živalmi. Naj država sama poskrbi za zaščito ali pa plačuje škodo.

Kokr vem je zakon spremenjen in divje živali niso več last države ravno zaradi odškodninske odgovornosti. Seveda pa po zakonu država upravlja z divjadjo, torej si še vedno vzema vse pravice...samo dolžnosti so se losal.

Npr. pride medved in polomi in poje slive. Od države oz. lovske družine ne dobiš nič, ker nisi imel primerno zavarovano oz. ograjeno. Ograja,ki bi obvarovala pred medvedom ali jelenjadjo, pa je zgolj samo takšna, ki po gradbeni zakonodaji spada že med objekte kjer je treba imeti gradbeno dovoljenje in jih tudi na kmetijskem zemljišču ne smeš graditi.

Če z avtom zbiješ medveda, dobiš kazen, svojo škodo kriješ sam.

Tako je to.