mainman je napisal/a:

Dejstvo je, da imajo kmetje izpad in tu je problem. Dejstvo je, da so tile "strokovnjaki" vzeli vsako možnost kmetov vsaj zahtevati odškodnino. Sam delam v visokotehnološkem sektorju in tam tako modrovanje ne zdrži, podati je potrebno dejstva, ki držijo ali pa biti tiho oz. povedati da ne veš in naj pripeljejo drugega strokovnjaka. Ni problem, dajmo kmetje vse podpirat in financirat, samo v tem primeru želim za žita vsaj 300 eur na tono pa ni treba ne "subvencije" in ne birokratov.

Zanimivo da ob še manj dežja in višjih temperaturah je 9911 dal pridelek na hrvašek in srbiji. Samo pri nas ne.

Saj obstajajo tudi druge semenske hiše.

Ali je potrjeno, da je bil v vrečah ta hibtid?
Koliko LOT-ov je bilo prodajanih v SLO? Je vse kar je bilo prodajano kot ta hibrid v SLO enako?....

130656 je napisal/a:

Saj obstajajo tudi druge semenske hiše.

Seveda obstajajo druge semenske hiše. Katere ti predlagaš? Boš dal garancijo in ti osebno kril izgube ob morebitni podobni situaciji?
Po vojni je lahko vsak pameten in general.

mainman je napisal/a:

Imam doma podobno sorto in jo že več kot deset let razmnožujem, toliko da imam seme. Glede sorte ne vem več katera je ker sem jo dobil je pa enakega izgleda in barve kot ta. Rodi izredno dobro, po donosu se primerja z dobrimi hibridi.

To me pa res zanima kaj imaš. Domača sorta z pridelkom 14T/ha in še več.
Kupim kakšno vrečo ali dve. Zelo dobro plačam.

Sorte ne vem, storži so približno enako veliki in polni kot recimo 8834 hibrid, ki ga sadim zadnja leta. Razmnožujem jo vsako leto samo toliko, da ne propade seme, sadim jo poleg hibridov, torej je verjetno že X krat križana, še vedno pa ima vsako leto normalen pridelek. Top hibridov ne sadim saj so dražji, pa tudi nimam živcev eksperimentirati. Tudi večina zemlje nima potenciala, da bi pokril višjo ceno.

Količina pridelka je pa tako, eno so prospekti/govorice, ki so večkrat daleč od realnosti, eno je dobra zemlja, "dobra letina", dobra tehnologija pride med zadnjimi. Če zemlja nima potenciala lahko daš gor še pa še in ne bo top pridelka, enako velja pri vremenu. Torej poleg tonaže je pomemben podatek tudi kvaliteta zemlje in letnica glede vremena, pa pri koruzi tudi vlaga.

Dandanes pa je vse v računici, za vsak eur, ki ga vložimo moramo paziti, da ga dobimo nazaj, zadnji dve leti je to velik oz. nerešljiv problem in koliko sem bral se napoveduje, da bi se naj odkupne cene pridelkov vrnile (kot da se že niso ) na stanje pred korono in tako ostale kar nekaj let. Dobro vemo, da trgovci cen ne bodo spustili, torej vemo kaj nas čaka naslednja leta. To je bil prispevek na eni angleški strani, upam da se motijo, ampak glede na trende nam kaže slabo. Ameriški farmerji so že pred časom prenehali vlagati v pridelke soje, ker vejo, da najverjetneje ne bodo dobili vložka nazaj, to nam že nekaj pove. Enako velja za koruzo.

mainman je napisal/a:

Sorte ne vem, storži so približno enako veliki in polni kot recimo 8834 hibrid, ki ga sadim zadnja leta. Razmnožujem jo vsako leto samo toliko, da ne propade seme, sadim jo poleg hibridov, torej je verjetno že X krat križana, še vedno pa ima vsako leto normalen pridelek. Top hibridov ne sadim saj so dražji, pa tudi nimam živcev eksperimentirati. Tudi večina zemlje nima potenciala, da bi pokril višjo ceno. Količina pridelka je pa tako, eno so prospekti/govorice, ki so večkrat daleč od realnosti, eno je dobra zemlja, "dobra letina", dobra tehnologija pride med zadnjimi. Če zemlja nima potenciala lahko daš gor še pa še in ne bo top pridelka, enako velja pri vremenu. Torej poleg tonaže je pomemben podatek tudi kvaliteta zemlje in letnica glede vremena, pa pri koruzi tudi vlaga. Dandanes pa je vse v računici, za vsak eur, ki ga vložimo moramo paziti, da ga dobimo nazaj, zadnji dve leti je to velik oz. nerešljiv problem in koliko sem bral se napoveduje, da bi se naj odkupne cene pridelkov vrnile (kot da se že niso ) na stanje pred korono in tako ostale kar nekaj let. Dobro vemo, da trgovci cen ne bodo spustili, torej vemo kaj nas čaka naslednja leta. To je bil prispevek na eni angleški strani, upam da se motijo, ampak glede na trende nam kaže slabo. Ameriški farmerji so že pred časom prenehali vlagati v pridelke soje, ker vejo, da najverjetneje ne bodo dobili vložka nazaj, to nam že nekaj pove. Enako velja za koruzo.

Kaj se vsajaš. Pač nekdo je zasral. Kror pač ni zadovoljen menja dobavitelja.
DKC ?

imam eno vprašanje glede vozniškega izpita koda 96. vzamem primer naš največji avto v družini ford kuga. iz homologacije masa vozila je 1600 kg, največja dovoljena masa skupine vozil je 4200 kg. se pravi bi šlo legalno vlečt eno avtoprikolico z ndm npr. 2200kg. ali bi moral biti ndm avta (v mojem primeru 4200kg) oz vlečnega vozila manjši (maks. 2000 kg, če je ndm prikolice 2200 kg)?
ali je bolje it delat BE kategorijo? rabim za prevoz kakšne mehanizacije, avta in bi najraje naredil izpit, da ne najemam drugih.

Ti gledaš maso avtomobila. Gledati moraš največjo tehnično dovoljeno maso (avto + nosilnost avta).

Gledat moraš max skupno težo napisano v homologaciji. Kuga ima caa 2250kg. Z kodo 96 lahko imaš prikolico 2000kg (skupna teža prikolice). Zraven še moraš upoštevat koliko lahko vleče avto.
Če drugi družinski člani nimajo kode 96, ne smejo vozit prikolice. Niti prazne.

Moram pogledat v kartonček. To je izsek iz avtologa.

Več kot 2100kg ndm prikolico itak ne moreš, glede na tale izpis. Dobro no. Piše 21000 ampak verjetno gre za napake ker 21t je mal velik.