Berem komentarje z leta 2022 na temo pluga, oranja, ..., vidim da vas kar nekaj dela samo še z rotobrano. Enako opažam pri nas. Me pa zanima ali imate kakšne probleme z mišmi v žitih? Sam opažam, kar velike populacije miši na njivah kjer se dela samo z rotobrano, ki se potem počasi selijo na druge njive.

Sam imam situacijo, da mi od sosedov, ki ne orjejo, vdirajo miši na moje parcele in mi žrejo žita. Problem je vedno samo ob mejah in nekaj metrov v njivo, na sredini ni problema.

Je problem plitva obdelava, ali kaj drugega, če ima kdo izkušnje? Vem da so zime pretople, ampak mora biti še kaj.

Sicer tole z mišmi bo še veselo, gledam srbe in celo zimo strupijo miši saj jim drugače požrejo cele parcele. Mislim, da zadeva prihaja tudi do nas in s tem vso delo in stroški ob že tako klavrnih maržah.

V moji okolici še nisem slišal za resne probleme z glodalci. Opažam da imam več krtinovcev kot na sosedovi njivi, predvsem pozimi in spomladi v žitih. Kakšne omembe vredno škode nisem opazil.
Brez oranja ostaja več humosne mase v zgornji plasti zemlje in si lažje naredijo gnezdo, tudi deževnikov je več. Mogoče je kaj na tem.

Kaj ti žrejo cele rastline, ali seme? Imaš v bližini travnike, gozdove?

Celotna okolica so njive. Do dveh let nazaj sem z vseh njiv vzel dol slamo za nastilj, ker nimamo več živali tega več ne delam in slama ostana gor. Zadnji dve leti tudi strogo delam ozelenitve ker ni več gnoja in je mase kaj nekaj. Obdelava pred ozelenitvijo je vedno gruber, pred setvijo žit se mulča in orje. Dela se z rotobrano.

Največ škode delajo skozi zimo in spomladi. Požrejo cele rastline do korenine, tako da propadejo. Letos je bilo tako, da so na mestih požrle 2-3 meterske pasove oz. kroge, da si od daleč videl kje so.

Opažam sicer da jim bolj ustreza lahka zemlja, sicer so bile tudi v težji zemlji, samo je bilo dosti manj škode. Tudi ni bilo neke razlike kaj je bil predposevek, recimo ena njiva koruza, ena njiva pšenica, ena ječmen, podobni rezultat. Vse razen koruze so imele skozi poletje ozelenitev, če lahko temu tako rečemo ker je bilo lansko leto porazno.

Osebno mislim, da je problem v tem, da imam dosti mase v zemlji, drug problem je pa da se jih pusti dokaj pri miru, nekaj zaradi minimalne obdelave, nekaj zaradi neoranja skozi zimo in potem se selijo iz ene njive na drugo in če je ta orana jim to bolj ustreza. Problem so pa tudi presuhe zime.

Poleg presuhih zim je še večji problem, da ni mraza. Zarod preživi brez težav. Če bi bilo vsaj 14 dni vsaj -10 bi bilo te golazni manj. Enako tudi muh, komarjev, os, sršenov, ...

Samo spomladi mraz ni dovolj

Za glodavce je problem tudi, koliko hrane se jim na njivi pusti. Včasih so ljudje vsak koruzni storž pobrali. Sedaj seveda za kombajnom ne pobira nihče in ostane kup hrane za velike kolonije glodavcev. Če pridelek prej delno polomi ali poleže kako neurje, potem stroj tega zrnja ne pobere in miši imajo visoko kalorično hrano, ki omogoča obilno razmnoževanje.

Na splošno imajo v zadnjih (deset)letjih boljše pogoje za preživetje.
Kaj pa ptic ki lovijo te glodalce imate kaj? So v bližini drevesa ali kaj podobnega? Tam kjer pričakuješ naval glodalcev nabij nekaj kolov, da imajo kje počivat in opazovat. Na meji vsaj 1,5m visoke kole na 50m razdalje.
Ko populacija enkrat uide izpod nadzora, je problem reševat.

So parcele brez dreves v radiju kakšnega km in parcele kjer so blizu drevesa. Ideja glede kolov je dobra, vidim, da se včasih kakšna ustavi in pregleduje teren.