Mi smo letos prvič koruznico balirali za nastilj. Prej smo jo zmulčali. Zaenkrat se zelo dobro obnese.

Če bo v prihodnje takšno leto, kot je bilo letos, da se je dalo koruznico posušiti in zbalirati, bo zagotovo še to napravljeno, ker je to zelo dober nastilj, ki ga mešamo z žagono. Je bolj suho kot pri listju.

lp

BOŠTJAN je napisal/a:

Nikjer nisem omenjal, da se na rešetke nastilja. Ali nastilj, ali rešetke. Če slamo zdrobiš (tako ali drugače) je boljše vpijanje vlage in tudi nižja poraba slame. Z puhalnikom se nastilja farma vsaj en dan pred naselitvijo piščancev. Ne moreš praha kadit po živalih. Se dobijo tudi gnetilniki, ki slamo stiskajo in cefrajo in se nič ne kadi. Najcenejša je slama in en star puhalnik za 100€. Bolj jo zdrobiš, manjša je poraba, manj je kidanja, ... Pri perutnini je potrebno drobljenje slame, pri drugih živalih pa toliko manj ali nič. Nisem pa še videl, da bi kdo koruznico sušil in baliral. Najprej kombajn pobere zrnje, potem pa koruznico sušiš in odpelješ z njive? Oktobra je skoraj vsak dan dež in močne rose ponoči. Da začneš komaj oktobra skrbeti za suh nastilj, je bolj tako.

Ni to da bi jeseni začel skrbeti za nastil,... če bi hotel bi lahko nastiljal z slamo jo imam dovolj da ne govorim o močvirski jo imam za dve leti še prodajam jo in eni jo celo pofotrajo, ko je kriza z krmo. Slama mi več pomeni v krmnem obroku, kot nastilj. Septembra je vse pospravljeno..zrnje siliram ker mi je ceneje, lažje in predvsem losam se mikotoksinov plus po novem še lepo v miru naredim ozelenitev. Koruznica se, ko jo freza od hedra odpre zelo hitro osuši. Pred baliranjem grem še z mulćerjem porezat štrcelne obenem pa še obrne koruzenco.
Žaganju je primerljiva edino koruznica pa lahko slamo melješ kolker češ, kdor ni probal bo težko vedel!!

Plus...če nastiljaš recimo samo z močvirsko travo to ko telice skodjo je ko plahta, vse vse drži vleče in spravit to čez trosilno je muka za materiale....treba prej deponirat v glabnem prekladaš! Če je vmes koruznico je to druga zgodba!

Za male slovenske kmetije je po mojih izkušnjah najboljši sistem kakršnega ima uporabnik rovtar (preprosta prosta reja), nastiljanje pa z ostanki sena od krmljenja, kakšna slama, razni ostanki rastlin kateri vpijajo urin (klasična stelja ni za globoki nastilj), seno iz slabših travnikov,... Tudi bale sena nižje kvalitete se poceni najdejo na spletu. Slama je dražja, prav tako ni vedno na voljo za nakup.

Bolj je zdrobljeno, boljše vpja. Saj tudi žagovina boljše vpija kot sekanci, ker je bolj drobno zmleto. Ni potrebno odkrivat tople vode.
Ti koruznico dodatno drobiš z mulčenjem, drugi pač drobijo z puhalnikom. Isto imaš eno dodatno delo, ne razumem zakaj se čudite mletju slame? Pa še elektrika je cenejša kot nafta.
Takšno delo si lahko privoščijo manjše kmetije, ko imaš kakšen hektar ali dva koruze za pospravit. Jaz imam toliko dela v jesen in ves čas gledam v nebo ali bom lahko nomalno naredil vse kot je potrebno, velikokrat sem v dežju na njivi. Ne znam si predstavljat, da bi imel še eno dodatno delo z koruznico. Slamo pa lahko pustiš na njivi tudi po 2 tedna, če drugače nimaš časa.

Vsak se po svoje znajde, da je čimceneje in da se ti časovno lepo izide.
Žagobina je super, ampak draga kot zlato. Pri žagovini moraš obvezno še nekaj bolj grobega potrositi po vrhu.

Kako se koruznica balira? Po logiki bi rekel, da se takšna bala hitro razleti, če je masa drobno mleta. To povijate v mrežo? Problem je še pobiranja kamneja in zemlje po njivi?

Kar se tiče govedi, se bljižni kmet smeji ljudem ki še vedno nastiljajo. Pravi da je to bilo moderno pred 50 leti. Vsak po svoje.

Problem žagovine je to, da jo sedaj vsi prodajajo za proizvodnjo pelet in ti kot kmet nemoreš konkurirat tisti ceni plus še dobi se jo težko. Koruznica je super ja, če je suha jesen. Drugače moraš pa bale pustit zunaj da se same od sebe skuhajo in posušijo. Mi že sedaj nekaj let pri kokoših uporabljamo Lenabox slamo. Zasoljena cena ampak je pa super, ima res minimalno praha, suha je, drobna. Ampak kot sem rekel, cena je visoka in se poigravam s idejo, da bom probal naslednjih s slamo iz tavelikih kock, ki jih kolega kupuje iz Avstrije in je zadeva isto drobna.

Za globoki nastilj pa je najboljša opcija različna kombinacija nastilja - koruznica, slama, loček. Sploh slednji če ti ga dobi kaka ploha, pije vrhunsko. Samo je problem, da ni pa najbolj higienska zadeva. Mora biti pa obtežba taprava, pa dovolj velika površina za količino živali.

Če sušiš koruzo in žanješ tam oktobra, novembra zna bit vreme pa jesenska dela precejšen stres in časovna dirka. Od 2014 koruze ne sušim, z raznimi vezalci toksinov lahko prideš skoz pri prašičih ali pa pri pitancih pri kravah če se ti vse "poklapa" narediš škode za dve leti!
Koruzenca se solidno balira ni najbolj nežna za balirko tudi vsega ne pobereš, bale ne razpadajo, preveč našponat jo itak ni treba, ker se suši še v bali itd. Glede nastiljanja naj dam plemenske telice že v štartu na rešetke in jih zahebem?!? Sicer pa dobro počuje živali (pa ni to zdaj samo ležišče pa pohodone površine) ni neka modna muha je razlika al ti krva zdrži dve laktaciji ali pet...

koruznico sem imel v mislih za hobi kmetije, kjer imaš 3 bike, štoke potrgaš na roke še zdaj če stoji na njivi je suha ko purfl jo lahko počasi pobiraš, ni treba vse naenkrat naredit.
imaš globoki nastilj, fukneš celo koruznico v štalo pa počasi vpija ves urin, ni treba mleti. če pa vsak dan kidaš pa je najbrž zmleta slama bolj učinkovita kot cela.

Kot pravim, vsak se znajde po svoje. Glede na količine, lastno mehanizacijo, potrebe, vrsta živali ... Nekomu se zdi en sistem čuden ali smešen, drugemu ravno kontra.
V koruznici je veliko plesni. Ni mi všeč ta sistem. Za perutnino sploh ni primerno, tudi za kakšne visoko breje živali je problem.
Nekateri po spravilu koruze sejemo žita. Ne moremo še čakat na suho koruznico.

Vesele praznike, čimveč uživanja v hlevu
lp

Sej to je problem spravila koruznice, ker ponavadi se žetev koruze zavleče tudi do novembra in potem se ti mudi še s setvijo ozmnih žit, pa bog nedaj vmes še kak dan dva dežja že na tak namočeno njivo. Pa tudi od oktobra naprej jo boš bolj težko zbaliral koruznico, če ravno nimaš svoje balirke. Ker ali jih imajo vsi že spucane in parkirane ali pa svojega dela čez glavo. Pa tako kot @BOŠTJAN pravi, velik problem je plesen tu, sploh ker živali še to glodajo prvo. Mi smo jo uporabili ravno toliko v jeseni ko je bila suha, potem pa loček in ostalo naprej za nastilanje. Pa še to samo pri drobnici in prašičih. Za perutnino je pri nas samo rezana slama in pa žagovina.

Kar se pa tiče ročnega spravila štokov in potem še na roke rezat koruznico... svaka ti čast, da še to delate. Tudi nevem kak zgleda ko potem kidaš in gre tista cele koruznica čez valje trosilca (če niso žaga varianta)......

trosilca več ne uporabljam, direkt na voz(ali trosilc), iz voza na roke 30 cm debelo na njivo, tudi pozimi. to potem lepo zaduši ves plevel in travo, da potem zelo lepo raste po tem razni krompir, čebula, koruza. podobno kot bi imel poljedelstvo brez oranja, uni tudi tist kompost na debelo navozijo na vrh zemlje, da potem ni treba orati. en cajt sem direkt iz štale trosil s troilcem in je bilo dokaj stresno, stalno se nekaj štofalo pa krivilo.