video: https://www.youtube.com/watch?v=d-mQpLdi31E&ab_channel=Mre%C5%BEazapode%C5%BEelje

"Zanimiv" je sopo in ukrepi vezani na ozelenitve. Zadeva ima z normalno kmečko pametjo le malo skupnega. Recimo, potrebno je čakati do 15 oktobra, da se lahko podorje ozelenitev in seje žita. To je izvedljivo samo ko je res lepa jesen, ali pa na področjih, ki dopuščajo tako setev.
Potem zimska ozelenitev do 15 februarja, večina nas koristi zimsko brazdo z namenom, da zima opravi svoje delo in imamo spomladi manj dela. S tem ukrepom se tole izniči in bo potrebno spomladi vložiti dosti več nafte in strojnega dela, da se pripravi zemlja za setev koruze ali jarih žit. Je pa mogoče plus tega ukrepa, da prinaša kar dosti denarja in glede na zahteve, da mora imeti kmetija 80% zemljišč skozi zimo pod zeleno odejo ali nepreorana, bo to prineslo vsaj neko kompenzacijo.

Sicer delam ozelenitve, pa še dalje jih bom delal, če bom pa šel v katerega od teh ukrepov pa je vprašanje.

Najbolj bodo pa nasankali kmetje, ki imajo njive poleg vvo. po novem se pasi, ki so določeni, ne bodo smeli več orati. Ena svetovalka je rekla, da je tole cca. 4 tisoč ha.

Nazadnje urejal/a mainman 20 Okt 2022 21:18; skupaj popravljeno 1 krat

Teorija in papir marsikaj preneseta. V praksi smo pa zelo odvisni od vremena in lege kmetijskih zemljišč.
Imam hribovsko kmetijo in noben travnik ni enak drugemu, niti na enem koncu travnika ne raste trava enako kot na drugem koncu.
Kako naj potem enotna pravila veljajo za SLO ,kjer od Primorske do prekmurja ter vmes je velika razlika v padavinah, temperaturah,...

Glede ozelenitev je bilo lepo povedano, EU zahteva 8 tednov, naši pa, namesto da bi bili pametni in bi roke postavili od 1.8 do 1.10, so zamaknili na 15.8 in zdaj smo tam. Sicer je pa tole verjetno bil namen, tako zmanjšajo potencialni krog kmetov, ki bodo šli v ta ukrep.
Sicer pa, tam kjer je politika, tam pameti ni.

IvanK je napisal/a:

Teorija in papir marsikaj preneseta. V praksi smo pa zelo odvisni od vremena in lege kmetijskih zemljišč. Imam hribovsko kmetijo in noben travnik ni enak drugemu, niti na enem koncu travnika ne raste trava enako kot na drugem koncu. Kako naj potem enotna pravila veljajo za SLO ,kjer od Primorske do prekmurja ter vmes je velika razlika v padavinah, temperaturah,...

Top komentar

Preseneča me da razne zveze in organizacije, ki jih imamo in so sestavljene vsaj delno z ljudi, ki prihajajo z kmetijstva, niso opozorile na take anomalije in vztrajale pri njihovi odpravi.

Se sprašujem zakaj jih sploh imamo in financiramo?

Ob inflaciji, ki je in je in se bo najverjetneje nadaljevala naslednjih 5-10 let bodo plačila vredna le nekaj % stroška izvedbe ukrepa. Velik ? kaj bo v praksi sploh smiselno pijaviti in izvesti.

Slišat je je ogromno različnih teorij.
Pasovi tudi ob meloracijskih jarkih. Na moji 4ha njivi izgubim dober ha. Koruza vsako tretje ali četrto leto, ...

Datumi so pa takšna bedarija. Leta 2014 mi je nekdo določil kaj bom delal 14. ali 15.10. 2022.

Če se prav spomnim je potrebno ob jarku, ki je širine 2m narediti 5 meterski pas. Na srečo so pri nas jarki ozki, tam kjer širok je pa vmes še cesta in ne bo problemov. Razen ko bodo v celoti prepovedali FFS na VVO-jih, sem v celoti v VVO, kjub temu da ni nekega resnega vodotoka, Kilometer desno, levo ali naprej pa enak jarek in enak vodotok (letno ob nalivih kakšne 3-4 mesece celo teče neka voda) pa nobenega VVO-ja.

Kot je bilo že napisano so zneski ob tej inflaciji simbolični in če se kaj ne bo spremenilo marsikdo sploh ne bo več šel v tole. So pa paraziti subvencije vezali na zavarovanja, pomoč ob suši in še kaj drugega. Ti na koncu ne bo ostalo drugega kot da greš v tole.

Pomoč ob naravnih nesrečah je bila do sedaj blizu 0. Koliko ste dobili? Zavarovanje posevkov je tako drago, da se dolgoročno ne izplača dokler ne bomo dobili nekega sitema kot ga imajo v ZDA. Tisto za kmeta sploh za tistega ki ima večino površin v najemu ni ravno prida a bolje kot nič je.

Je ceneje imeti lasten fond in načrt, da greš prek dokler smo še pri volji vztrajat v sektorju...