Vsak ima neke svoje kriterije in to se razumem. To da polna dila za odtenek leše zakriva žetvene ostanke je pač dejstvo, ker brazda ko jo obrača ostane bolj kompaktna. Ravno zaradi tega je pri plugu z rešetkasto dilo po mojih izkušnjah boljši ozki predplužnik kot široki. Razni miti da se dile mašijo z koruznico ali da se zatika kamenje je bedarija. Glede večje obrabe je verjetno res.. pač večji pritiski pa ni problem kamnita, kot pa peščena suha zemlja zato redko, da orjem presuho zemljo, ker potem nimaš tistega filma med železom in zemljo. Peresa so ponavadi debelejša od dile tako da kake hude razlike v življenjski dobi enih ali drugih ne bi smelo biti. Če pa orješ v suhi peščeni zemlji kot je naša, ki je bogata z kremenom pa lahko delaš samo za nove preddeske, ležmeže in špice. Vsaka dila ima svoj plus in minus večina pa dela z polno dilo. Iskreno mislim, da če so neke kolker tolk normalne razmere, kake strašanske razlike ni sam bi prej dal prednost polni dili...ko pa pridem do tiste moje polovice površin, kjer je težka ilovnata zemlja. Tu pač ni dileme katera dila je boljša oz. katera je že skoraj nujna. Če imaš srečo, da je jesen/pomlad še mokra, morda zvožene od kake silaže in potem breg, drek pod kolesi vse kar prispeva k manjšmu uporu se pozna v rezervoarju, času..da ne govorim da so pri polni dili zaglazirane brazde, da se lahko pogledaš vanje. To primerno obdelat (bog varuj, da se zasušijo) je poleg oranja samega še ena velika naftna postavka. Jaz ima te dile zaradi "najslabšega scenarija" drugače bi ostal na polnih....

Eni se sprašujete katere deske kupit...drugi smo bili v dilemi, ali sploh še orat...sam sem prešel na krožno brano.
Zaenkrat se dobro izkazalo...pa žetveni ostanki so zaželjeni da ostajajo na površini, je manj erozije in izhlapevanja vlage...pa še veliko hitrej si fertik.
Tudi v težki zemlji se dobro kaže, manj grud in kep okol obrača za katere razbit rabiš kar nekaj energije.
Če pa imaš možnost zimskega prehoda z brano v težki zemlji, pa sploh super, ker do spomladi premrzne in potem pred setvijo koruze opraviš še en prehod in to je to...

Kaj pa pleveli? Je kaj već?

Nisem opazil razlike. .. Adengo vse sežge, itak treba škropit

mstrek je napisal/a:

Eni se sprašujete katere deske kupit...drugi smo bili v dilemi, ali sploh še orat...sam sem prešel na krožno brano. Zaenkrat se dobro izkazalo...pa žetveni ostanki so zaželjeni da ostajajo na površini, je manj erozije in izhlapevanja vlage...pa še veliko hitrej si fertik. Tudi v težki zemlji se dobro kaže, manj grud in kep okol obrača za katere razbit rabiš kar nekaj energije. Če pa imaš možnost zimskega prehoda z brano v težki zemlji, pa sploh super, ker do spomladi premrzne in potem pred setvijo koruze opraviš še en prehod in to je to...

Kaj pa v primeru da se njivo naredi na novo kjer je bilo prej travinje? Kakšna je približno globina obdelave?

Vse ima svoje prednosti in slabosti. Če bi bilo tako enostavno bi se proizvajalci kmetijske mehanizacije že davno odločili, da ne bodo več plugov proizvajali ali obratno.

Sem nekoč sodeloval v eni debati, ki se je vrtela okoli gnetilnikov in obračalnikov. Smo na koncu ugotovili, da gnetilnik je izredno fina zadeva, vendar brez obračalnika ne gre. Podobno je tudi pri plugih in krožnih branah. Če je kolikortoliko zemlja ok, potem verjetno res ni potrebe po plugu, vsaj ne vsako leto. Na nekaj let pa zagotovo. Z brano obdelaš nekaj centimetrov, s plugom pa 20, 25, 30 cm. Vprašajte doma, s čim so bolj zadovoljne Pa tisto o tehniki se je en spomnil z malo cm

Se mi bolj dopadejo podrahljači, pa vendar je spet odvisno od zemlje in kaj želiš.

lp

suligoj je napisal/a:

mstrek je napisal/a: Eni se sprašujete katere deske kupit...drugi smo bili v dilemi, ali sploh še orat...sam sem prešel na krožno brano. Zaenkrat se dobro izkazalo...pa žetveni ostanki so zaželjeni da ostajajo na površini, je manj erozije in izhlapevanja vlage...pa še veliko hitrej si fertik. Tudi v težki zemlji se dobro kaže, manj grud in kep okol obrača za katere razbit rabiš kar nekaj energije. Če pa imaš možnost zimskega prehoda z brano v težki zemlji, pa sploh super, ker do spomladi premrzne in potem pred setvijo koruze opraviš še en prehod in to je to... Kaj pa v primeru da se njivo naredi na novo kjer je bilo prej travinje? Kakšna je približno globina obdelave?

Tudi gre,... Najboljše da pozimi, da premrzne pa potem spomladi še enkrt vprek. Tudi enoletne travinje obdelujejo samo z enim prehidu. Vse odvisno tudi od brane tudi. Na YT je veliko posnetkov.
Pa sejalnice morajo biti na diske, ipd...
Globina odvisna od zemlje, konjička in brane, velikost diskov... Tam 10 do 15 cm.
Sem tudi nekj krompirja sadil samo za brano. Raste isto, pridelek bomo pa videli avgusta.

Plug sem imel pripet zadnjič v jeseni 2020. Pred tem sem postopoma opuščal oranje, na nekaterih njivah vsaj 5 let.
Preizkušal sem že različne grubarje, vsak se različno obnese na različnih tipih tal. To je skoraj tako, kot bi se učil na novo kmetovat. Vsaj pri meni kjer imam vsaj 3 zelo različne tipe zemlje.
Letos sem nekaj naredil samo z krožno brano, 2 prehoda. Prvič globoko vsaj 10 cm, drugič pa plitvo fina priprava. Mislim da bi bil dovolj en prehod.
Cilj je samo ena vožnja po njivi za pripravo setve.

Napačno razmišljate o plevelu, plevela je na njivi kolikor ga pač je. Saj z različnimi stroji ne prineseš plevela na njivo. Razlika je samo v kalitvi semena. Potrebno je redno in dosledno zatiranje (z FFS, mehansko, ...), ne glede na način obdelave. Tukaj ni razlike, ne finančno, ne časovno.
Po mojih izkušnjah herbicidi z talnim delovanjem (Adengo, Trinity, ...) nimajo zadovoljivega rezultata.
Kulture ki jim gomolji rastejo v zemlji (krompir, repa,pesa, korenje, čebula, ...) so spet poglavje zase. Če imaš v zgornji plasti zemlje preveč nepreparelih ostankov mase, ovirajo rast gomoljev. Za krompir še ni tako problem, ker raste skoraj pol leta. Pri hitrorastočih zelenjadnicah (30-60 dni) se pa kar pozna, obvezna globoka obdelava z rotobrano, frezo ali podobno.

Sem z dvobrazdnim plugom nekaj probal orat in naenkrat se plužni telesi sesedeta narazen, potem vidim da je tisti vijak odneslo ven iz luknje. Kako je to sploh noter pritrjeno originalno, a ga samo utaknem spet noter in dve točki zavarim da bo vijak fiksiran al je kako drugače to za rešit..

Kako pa boš sukal navoj, če bo zavaril? Jaz bi dal podložko in tam porinil skozi tisto kocko in na drugi strani kocke ponovno podložka. Tam ko je na koncu osi navoja svetlo rjave brave je verjetno luknja in se skozi nabije varovalka/zatič.