Ne. Naslednji projekt je vsaj kar se gnoja tiče gradnja gnojišča.

rovtar je napisal/a:

Ne. Naslednji projekt je vsaj kar se gnoja tiče gradnja gnojišča.

moj naslednji projekt z gnojem bo pa glasovanje na volitvah.

Ne vem, če bi se strinjal. Od gnoja imaš vsaj nekaj koristi. Od unih iz parlamenta pa nič.

Pa,da ne zaidemo preveč... A lepo razpade gnoj, če trosiš spomladi? Si ga imel najbrž že lep čas na deponiji?

V aprilu še prevlečem z branami in do maja ni več sledi o njem. Je pa ležal vsaj 1 leto preden ga trosim.

Letos se je lahko hecat ko je suho. Če bi bilo mokro nebi šlo toliko potrosit teh brežin.

Kapo dol da se še spomniš slikat.

Ampak učinek gnojenja s hlevskim gnojem v deževnem vremenu ali pa v suši kot je sedaj, je pa tudi čisto drugačen, po mojem mnenju. Jaz vedno poskušam trositi tik pred dežjem ali pa tudi v (rahlem) dežju, če je v ravnini.

Bolj je težava, če se gnoj zasuši in ga potem pri prvi košnji pograbiš zraven.
Hlevski gnoj deluje na dolgi rok, sicer takoj po gnojenju da nekaj od sebe, ko/če ga dež zapere, potem pa glavnina čez nekaj mesecev, ko nastane humus.

IvanK je napisal/a:

Bolj je težava, če se gnoj zasuši in ga potem pri prvi košnji pograbiš zraven. Hlevski gnoj deluje na dolgi rok, sicer takoj po gnojenju da nekaj od sebe, ko/če ga dež zapere, potem pa glavnina čez nekaj mesecev, ko nastane humus.

Če gnoj eno leto kompostiraš, teh težav ni. Pa tudi izgub dušika v zrak pri trošenju ne. Problem so pač kapacitete. Načeloma se jih rešuje tako, da se po 6 mesecih spelje gnoj na parcele, kjer se po potem raztrosil in potem tam ostane še eno leto.