Pri slepi setvi velja omenit, naj bi bila globina obdelave pri drugem prehodu plitvejša, da ponovno ne zaneseš preveč plevelnega semena na površje.

Rotacijske freze so problem v kmetovanju brez herbicidov, jaz se ji probam izognit, če se le da.

Za hobi/eko priporočam uporabo polipropilenskih prevlek.
Cena cca 0,6 evra m2, obvezno vzemite črno oz vsaj ne bele.
Prodaja npr.Predikat.
Pri uporabi v nagibu ob močnejšem nalivu lahko pride do odtekanja po prevleki, drugače je prepustna.

hvala vsem za namige/dobre predloge! se tudi opravičujem za malce vroče krvi pri nekaterih...moj namen ni bil vlečenje informacij, saj na forumu tudi pomagam, kjer le lahko...
Zato pa smo tukaj, da se vpraša oz. pomaga eden drugemu! Jaz sem v štartu predvsem podal neko alternativo, ki pa se bo spomladi pokazala ali je bila uspešna ali pač ne... nekateri kmetujemo zase, tako da uporaba herbicidov in drugih konvencionalnih metod ne pride vedno v upoštev kakor pravim, vaši nasveti/dopolnila mi bodo prav prišla, žal pa zaradi razmer ne morem delati točno po navodilih. Hvala še enkrat in lp!

Pozdravljeni, zanima me, če je kdo že prakticiral setev dosevkov med vrste koruze, ko je ta že zunaj? Zdi se mi zanimiva zadeva, ker je po žetvi koruze tako na njivi že dosevek, ki potem normalno prezimi (krmne rastline ali zgolj za podorat). Mika me, da bi probal letos 0,5 ha tako posejat, skrbi me le, da bi koruznica ob žetvi zasenčila dosevek.

Jaz sem enkrat probaval z ogrščico, sam je bila koruza ze visoka vsaj pol metra ali pa meter. Kdaj časovno se ne spominjam. Sejal sem na roke, brez brananja a. Bilo je dosti dežja, tako da je lepo vzklila, a je bila zaradi senčenja bolj švoh. Tako da sem moral po siliranju ponovit.

Letos bi mogoče probal s travo ali žitom v koruzo posejano konec junija po ječmenu, sejal pa bi nekje sredi avgusta. Po moje moraš pazit kaj seješ, da raste v senci, in kdaj

Lani sem probal nekaj po sudanski travi, kjer sem na delu vrgel seme pšenice in zmulčil, podobno sem naredil na polegli koruznici in je rezultat bolj bogi. Kjer je preveč mase je ozelenitev zamorilo.


Če žanješ dovolj visoko in potlej tako pustiš bo verjetno bolje, kot pa da greš mulčit.

Bral sem, da ameri sejejo ozelenitve z letali tam nekje septembra ko koruza dozoreva.

Namen imam med koruzo posejat inkarnatko ali krmno ogrščico, mogoče celo kombinacijo obojega. Sejal bi tak čas, da se podsevek že razvije, preden koruza zapre vrste. Edino to me res skrbi, da bi masa ob žetvi popolnoma prekrila podsevek in se ta ne bi naprej razvijal. Me pa tak način dosejevanja zanima zaradi najožjega vodovarstvenega območja, kjer se pričakuje zelena odeja preko celega leta, tudi čez zimo. Ne bi rad vsako leto jeseni sejal žita. Spremljam ameriške poskuse, od tu mi tudi ideja.

O tem se je pisalo že tukaj da so nekje na gorenjskem to poskusili dolgo nazaj in se ne obnese ker posevek tudi porabi del hranil in vode.

Pri 3-4 listih koruze raztrosiš seme podposevka in preletiš njivo z česalom. Problem je ker obe kulturi tekmujeta za hrano in vodo. Izgube koruze so lahko tudi 300€/ha, podposevek se prav tako slabše razvija v senci. Takšen podposevek ni primeren za spomladansko košnjo, ker je preveč koruznega stebla.
Finančno te takšna kombinacija zelo prizadene. Seveda je pomemben okoljski vidik, samo ko plačuješ položnice pa tega nikogar ne zanima.
Tudi sam že kakšne 2 leti resno razmišljam o kakšni detelji, samo detelja ima rada svetlobo, drugi problem vidim v neobdelani koruznici čez zimo. Poleg tega imam njive na šodru in bi v primeru suše ... Že v teoriji ne najdem kakšne prednosti. Najlažje je v jesen setev z minimalno obdelavo (razen žitaric nimaš neke izbire).
Drugače takšen način prakticiram z ajdo (poletna setev).
Če boš kaj naštudiral, se priporočam.

lp


lp

Se mi zdi, da eni gledate res ozkogledo iz finančnega vidika kako čim manj delati in čim več zaslužiti. Saj tudi jaz rad zaslužim, ampak zato je potrebno gledati pa iz več zornih kotov in na širše, glede na razmere, glede na lastne zmožnosti itd., kdaj kaj sam sprobati, kajti na lastnih izkušnjah se največ naučiš...

Ja, nekateri vidijo samo denar. Še slamo prodajo z njive,samo da pade kakšen € v žep.
Drugi pustijo na njivi čim več in si delajo še dodatne stroške z raznimi ozelenitvami.
Obstaja še ena skupina, ki sploh ne misli. Gledajo druge kmetovalce in ponavljajo za njimi. Takšni običajno najbolj jamrajo in sanjajo o večjih subvencijah.
Kaj češ, vsak ima pravico delati z svojim premoženjem kar mu je volja.

lp

No da poročam o svojem eksperimentu ... jeseni posejan oves, tik pred prvim snegom pokošen in raztresen po njivski površini (kot zastirka). Spomladi sem ga pograbil in kompostiral (mulčarja nimam, celega pa ne morem zaorati zaradi uporabe rotacijskega pluga). Pod ovsom nobenega plevela, zemlja takoj pripravljena za oranje. Moram priznati, da z razliko od prejšnjih let, ko sem moral njivo kultivirati in ruvati plevel, sem letos vse opravil v enem dnevu (odstranjevanje ovsa, gnojenje, oranje). Na kratko...zelo pozitivno presenečen