Naša peč je stara 15-17 let, takrat je bilo za doplačilo lambda sonde kar konkretna cena in se niti slučajno ni izplačalo glede na ceno drv. Elektronika se je začela kvarit po petih letih in po 7 ali 8 letih popolnoma odpovedala, tako da imam ventilator priklopljen direktno na 220V.
Kurim lahko vse kar gori (polena, sekance, koruza, pšenica, ječmen, ...), namesto sonde pač moram sam nastavljati zrak.
Če bi ponovno kupoval peč, ne bi bil pripravljen veliko plačati za sondo in elektroniko.
@golf rezervne peči ne rabiš, sploh pa ne takšne ki je za na odpad.
@sebek tvoja drva se v kurilnici res posušijo toliko da gorijo. Vprašanje je koliko so dejansko suha. Naredi preizkus, nekaj polen različnih debelin stehtaj in jih daj na peč sušit. Po 2 ali 3 dnevih jih ponovno stehtaj, razlika bo vsaj 10%.

lp

To razumem, da imas ventilator direkt priklopljen. Kje pa odpiras lopute za zrak?

V merkurju imajo preprost merilnik vlage lesa. Zunaj se ti pod 15 % ne bodo posušili. Preveč suha bukev pa tudi ni nič vredna (2 leti sonca).
V kurilnici se nam smrekova drva za peko kruha dosušijo na 1o %.

Nastavljam razmerje med primarnim in sekundarnim zrakom za boljše zgorevanje. Dejansko nastavljam tisto kar bi morala sonda. To spreminjam v glavnem takrat ko kurim različne materiale, če kurim npr. z poleni enkrat nastavim in tako pustim. Ko kurim z sekanci, ponovno nastavim. Sonda to opravlja neprestano.
Moja peč ima ventilator in nastavljanje na sprednji strani in je dostopnost zelo priročna. Novejše peči imajo vse to na zadnji strani in je verjetno tudi dostopnost slabša.
Če greš preko eko-sklada, je pa lambda sonda obvezna.
@nutrimedo saj ni potrebno sušit več let, je pa velika razlika če so drva pokrita ali na dežju. Obvezno morajo biti na zračnem. Strokovnjaki priporočajo važnost max 20%

lp

Eno leto smo imeli 2 leti sušeno bukev -polena. Tako so bila suha ,da sem dodajal pol leta sušen hrast ,da je kaj od sebe dalo. Iz bukovih polen se je vsipal prah, ki se je nabral pod lubjem, ki je potem odstopilo. Pa so bila sekana pravi čas. In pokrita. So bila pospravljena na robu travnika in na soncu.

Kake berem

Preveč suh les za peč ni nikdar.
Premoker pa hitro. Sploh pri uplnjevalni, kjer naj bi povecana vlaga v drveh uničevala termobetone.
Po mojih izkušnjah, se v uplinjevalni peči (lastna 8 let in pri sorodnikih 6 in 2 leti) ne znajdejo najbolje sekanci oziroma drobiz. Je treba drobiž mešati z.debelimi poleni. Jaz trenutno kurim smrekove veje in debela polena skupaj.
Enkrat ko kurite drobiž spremljajte gorenje v spodnji komori (če imate kukalo) in če spodaj ne bo ognja, potem preverite kaj se vam kadi skozi dimnik. Najbrž boste pol vasi prekadili s smrdecim, črnim dimom.
Kupite peč z lamdo in sesalnik ventilatorjem.
Če ste večino časa doma, potem ne rabite pretiravati z velikostjo zalogovnika. Kljub vsemu pa se držite zahtev ekosklada 50l/kw peči ali celo nekoliko več, odvisno od velikosti nakladalnega prostora v peči.
Uplinjevalne peči moči med 30 in 40 kw imajo lahko tudi 200l volumna kurišča. In če to nalozis polno bukve, je 3m3 zalogovnik premalo in ne 1,5m3 kolikor zahteva ekosklad.

Ne smeš (ni pametno) pa uplinjaka kuriti "na zalogo" z raznimi ukrepi pripiranja zraka da bi dlje gorelo in podobno. Takrat ko gori, naj gori z deklarirano močjo, višek toplote naj prevzame zalogovnik.
Imam 30kw attacka z lambdo, kurim mešana drva (več kot polovica iglavcev), ogrevam dobrih 200m2 hiše stare pol stoletja z obnovljeno fasado, streha pa takotako.glede izolacije) 8 leto, peč mi gori dobrih 500 ur letno. Lahko bi kupil pol svohnejsa, pa niti danes nimate pametne izbire pri 15kw, pred 8 leti pa še toliko manj. Zato sem vzel attacka ki ima skoraj 70cm kurišče. Takrat se mi je zdela to prednost, danes bi bil zadovoljen s klasičnim 55cm kuriščem.
Na FB imate skupino uplinjevalne peči na drva, lahko tudi tam kaj vprašate. Sicer je narejeno ustanovljena, upam da zaživi.
Na PSS smo pa v preteklosti tudi boga in pol namudrili o uplinjakih sedaj je pa pogreb pss.

Ne vem kakšne probleme imate nekateri, pri meni gori vse. Bolj je suho, boljše gori.
Sploh kaj čistite zračne kanale?
Mogoče pa gorenjska drva drugače gorijo kot štajerska

lp

Gori že, le kaj da od sebe, to je najbolj važno.
Gori tudi iverka, na začetku malo več dima ampak, ko se naredi žerjavica pa držiiiiiii.

Glej, različne vrste lesa imajo določeno energijsko vrednost, vlaga pa mu zbija izkoriščeno energijo. Vprašanje je kako boš to izkoristil v peči.
Sem imel založena drva, stara vsaj 3 leta borov les (mogoče vmes kakšna smreka), vodo sem zagrel na 80 C brez problema. Ali pa razžagane palete (nekaj palet že napol prhkih), brez problema na 80 *C. Res je več pepela in večja poraba, ampak neke grozne razlike pa tudi ni. Tudi sekanci brez problema, samo da tukaj ne gre več kot 65-70 *C. Ali pa koruza, bukova drva se lahko skrijejo.
Peč je potrebno prilagoditi na določene materiale.
To je tako kot če greš orat in ne bi znal nastaviti pluga (pa lahko imaš traktor za 5k ali pa za 100k€). In če ne boš redno čistil in vzdrževal, ne boš dolgo oral.
Lahko še enkrat ponovim , da meni vse gori in tudi zagreje. Po svojih izkušnjah močno dvomim da je krivda v peči.

lp

Počasi bomo kurili samo še koruzo ker bodo drva dražja kot koruza.