Na koncu je tako, da so naši predniki skozi stoletja ugotovili, kako na kaki zemlji nekaj (in sploh kaj) pridelati. Res je, da se znanje do danes precej porazgubilo, na nek način je manj kultur, manj kolobarjenja, enotni stroji ... Le redkokje na našem območju pa niso zemlje mehansko obdelovali, čeprav je bilo to izredno težaško opravilo.
Res pa je, da danes primerna količina pridelka niti ni toliko nujna kot je bila pred stoletji. Takrat si umrl od lakote, če ni bilo optimalne količine pridelka. Sedaj je mogoče bolj smiselno, če imaš dovolj površine, da "pridelaš" dovolj subvencij, manj stroškov in manj pridelkov, kjer je težko dobiti kupca za neko ceno, ki bi pokrila visoke stroške.

Simon MS je napisal/a:

Njegov sin menda hodi v službo.....

V kmetijstvu je koliko že urna postavka... tam nekje 5 eur bruto-. Oz za koliko trenutno delajo romuni in bolgari.

Težko boš dal komu kaj več kot minimalca. Tako da je bolje na šihtu, dokler je oče še pri močeh.

Saj če gledaš sebe tudi ti ne delaš za kaj več kot za to urno postavko, včasih še manj ali pa za 0. Vsaj tako je povprečje, eni so sicer izjeme.

sebo je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Njegov sin menda hodi v službo..... V kmetijstvu je koliko že urna postavka... tam nekje 5 eur bruto-. Oz za koliko trenutno delajo romuni in bolgari. Težko boš dal komu kaj več kot minimalca. Tako da je bolje na šihtu, dokler je oče še pri močeh.

Toliko torej o revolucionarnem kmetijstvu...

Simon MS je napisal/a:

sebo je napisal/a: Simon MS je napisal/a: Njegov sin menda hodi v službo..... V kmetijstvu je koliko že urna postavka... tam nekje 5 eur bruto-. Oz za koliko trenutno delajo romuni in bolgari. Težko boš dal komu kaj več kot minimalca. Tako da je bolje na šihtu, dokler je oče še pri močeh. Toliko torej o revolucionarnem kmetijstvu...

Saj veš, da se brez reklame nič ne proda.

In seveda je revolucionarno malo je kmetij kjer 40 ha obdelaš usput ob službi

Če že sedaj Majerič hitro naredi delo na njivi, zakaj bi moral biti še sin doma. Da bi oba sedela na terasi in opazovala ostale kmetovalce kako divjajo z traktorji?
Majerič navaja da je možno z precej manjšimi stroški pridelati skoraj enake pridelke - prihodke. To nima nobene veze z subvencijami, PP, OMD, ... Pa kakšni plugi so bili pred 100 leti in danes, je kot dan in noč. Ne mešat jabolk in hrušk.
Ta njegov sistem se toliko razlikuje od ostalih (konvencionalno, minimalno, no-till, ekološko, ...), da se poimenuje nekako drugače. To še ne pomeni da je izumil nekaj čisto na novo. Tukaj je združil različna znanja skupaj tako da v praksi funkcionirajo v različnih pogojih. Največja razlika od vseh poznanih sistemov je ravno v humusu. Tudi tisti ljudje ki so določili no-till, niso odkrili čisto nič novega. Samo združili so različna znanja.
Tudi v živinoreji je možen tak način. Zaradi širšega kolobarja bi primanjkovalo koruze in žit, po drugi strani pa zaradi setve soje, graha in podobnih, ni potrebe po kupovanju močnih krmil in dodatkov.


lp

Simon MS je napisal/a:

Njegov sin menda hodi v službo.....

In v čem je pomen tega stavka?Na večini kmetij v Sloveniji je tako.

steyrleon je napisal/a:

V nekem intervjuju s tem gospodom sem zasledil, da naj bi porabil/koristil dosti manj FFS kot pri klasiki. Se mi zdi zanimiva in uporabna zadeva samo ne vsepovsod, kakor želijo to nekateri podporniki/influencerji no-till/minimum till stila prikazati. Na vsakem tipu tal tole ne deluje tako, kot želi gospod to prikazati. Ozelenitve se že uporabljajo pri nas za preprečevanje erozije, zastirka je en korak višje ampak za setev direktno v njivo kjer raste rž, oves za zastirko je potrebna sejalnica s kakšno kilo več pritisne sile tudi sama sejalna enota mora biti drugače oblikovana. Poleg tega, se v tujini ob setvi v zastirko poslužujejo hibridov, ki so odporni na določene herbicide, s katerimi potem nekaj dni po setvi rž, oves poškropijo. Tako da spet ni taka zadeva, ki nebi podpirala FFS industrije. Se pa tele eksperimente v prvi vrsti gredo poljedelske kmetije, na kaki živinorejski (sploh mlečno usmerjeni kmetiji) pa dvomim, da se bo tole kaj hitro prijelo. Je pa gospod stopil iz cone udobja in prakticira drugačen način obdelave, njemu na bolj peščeni prsti tole uspeva plus zadrži dosti več vlage v tleh, nekje s težjo zemljo pa je stvar zelo drugačna....

Imaš mogoče izkušnje z tovrstnimi obdelavami na težkih glinenih tleh?

dklemen5 je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Njegov sin menda hodi v službo..... In v čem je pomen tega stavka?Na večini kmetij v Sloveniji je tako.

Poznam take, ki po žetvi pozabijo na njivo beri: kar iščejo bližnjice kako ja ne bi nečesa na njivi postorili, še sejali najraj nebi. Iz katerega razloga se nagibajo v to smer me niti ne zanima. Poznam pa take, ki so pridni in naredijo vse u nulo in dobijo iz tiste določene površine kar je pač možno največ in tud imajo kaj pokazat (seveda to terja več volje, dela in časa). Na širšo razlago pa se ne mislim spuščat... Včasih so rekli; njive ne moreš znorit al pa brez nič ni nič. Jaz bom rekel "no input-no output". Tist, ki zagovarja teorijo, da je najboljše čim manj vložka mi mora to prikazat računsko.

Vložek mora biti optimalen. Če iz neke zadeve ne kratkoročno ne dolgoročno nič ne dobiš nima smisla početi to je menda vsakemu jasno.


Kako se na oni strani atlantika USA in CD del proizvodnje loteva tega izziva lahko pogledate na linkih spodaj. Ravno imajo letno srečanje skupine FBN. V osnovi zelo zanimiva strategija. Ampak povsem mi pa še ni jasno kam pes taco moli čeprav zadevo spremljam že par let. Zadeva je pač zelo kompleksna. Dejstvo je, da jih določene firme stiskajo do zadnjega centa. Ali gre za dejsnki svež veter ali pač nov pristop k trženju predvsem semen (NE GSO!) določene firme bo čas pokazal. Zadeva pa se je v tem letu enormno razširila. Morda tudi zato, ker je imel severni del kontinenta obupne vemenske razmere in ogromno težav. + čezpacifiške trgovinske bitke

https://www.fbn.com/
live stream 11.12
https://youtu.be/0Ho8FMMVA1I
live stream 12.12
https://youtu.be/PmFNTAK9oFM