Na dolgi rok na vseh področjih bolj ali manj ostane samo to, kar ekonomsko pije vodo. Umetne rešitve, kjer poskušamo z ukrepi politike ohraniti nekaj pri življenju, so drage za davkoplačevalce in zelo neučinkovite. Zamaknejo pa neko situacijo nekoliko v prihodnost.
Ni pa rečeno, da so ekonomsko najbolj učinkoviti večji sistemi. Zmeraj so niše, kjer je manjši bolj fleksibilen in bolj uspešen. Velik profit lahko pomeni tudi ob neki malce drugačni situaciji veliko izgubo (naši nekdanji največji gradbinci). Podobno kot največje ljubezni včasih pomenijo tudi največja sovraštva.

Zato pa hvala bogu da obstajajo subvencije...predvsem OMD, ker treba je vedet da se nekaterih zadev ne da direktno ekonomsko ovrednotit.

npr.. eden izmed poglavitnih namenov subvencij je ohranjanje okolja in bitopske raznovrstnosti torej služijo javnemu dobrem. Tukaj apeliram na vse tiste, ki mislijo, da popoldanski kmetje ne prispevajo k proizvodnji itd...prispevajo pa pomembno k ohranjanju okolja, kar je težko rečt za velike in tiste ki se motorizirano gonijo po ravninah.

Brez tega lahko pozabite na turizem, izlete v naravo na razglede, lepe pašnike, kravice, pokošene travnike sredi ničesar, kjer lahko opazuješ ptice, divjad...
Slovenija bi bila ena sama zaraščena vukojebina, razen ravnin, ki bi bile prekomerno intezitivno zlorabljene. Če pogledamo nekatere zahodne države kjer subvencije obstajajo že 50 let...kako imajo porihtane predvsem gorska območja?...tam turizem laufa. Pri nas pa??? Bled, Kranjska gora, Bovec, Postojnska jama pa še kakšna malenkost, ostali životarijo in so najbolj odvini od vremena.

Problem Slovenije je v tem, da smo majhni in tega ne znamo/smemo/zmoremo izkoristiti.
Kot članica EU smo na skupnem EU trgu kjer bi morali konkurirati večjim gospodarsko močnejšim kmetijam in podjetjem. Hkrati pa smo del globalnega sveta kjer smo še manjši.

Naj me kdo popravi, pri hmelju prestavljamo 3% svetovne pridelave na svetu. Vseposod drugod smo pa kje?

Rešitev ni v zemljiškem maksimumu ampak v tem da naša krajina ost<yane obdelana. Prekmurec in gorenc pa še kje k majo ravnino in orno zemljo bi lahko predstavljali močne velike kmetije, medtem ko primorska ima pogoje za zelejnavo, gorenska za planiske pašnike, kočevska ima gozdove in travnike itd... Slovenija po naravnih danostih ne more konkurutati 1 000ha kmetije ali pa 500ha kmetije, lahko pa privabimo turista z obelano krajino kjer bo v 1 dnevu videl in morje in gore vmes pa se bo najdel dobrega domačegas sira itd.ž
Lahko je povleči uravnilko in reči to je to ampak tako to ne gre.

Rešitev je samo ena... In to je združevanje!
Čeprav je to lažje rečti kot narediti...

oman je napisal/a:

male kmetije -več subvenjciskih vlog, več dela za pospeševalce in več dela na ministrstvih agenciji posledično več zaposlitev - bolje obdelana zemlja - več prodanih strojev, več registriranih traktorjev , država dobi več ddv - zadruge imajo več članov več strank- veliki najdejo svoje kanale za prodajo mimo zadrug itd... Konkurenčnost ? veliki prodajajo mimo zadrug za večje cene?! Le pridelava na enega zaposlenega je večja ampak mali imajo dodatne službe. Pa še to je za omenit. Kaj veliki sploh naredijo sami brez evroskih sredstev!! V si dobivajo na razpisih mali že na štartu ponavadi odpadejo. In kateri kmet je torej dražji za državo??

Me veseli da se je debata vsaj malo razživela. Pogrešam pogovore na temo prihodnosti kmetijstva pri nas. Sedaj bi morali kmetje aktivneje sodelovati pri oblikovanju SKP po letu 2020, pa se o tem le malo govori. Na koncu se bomo držali za glavo.

Ločevanje na velike in male se mi zdi neumno. Kdo je sploh velik in kdo majhen? Kje postaviti mejo? 10, 20, 200ha??? 50gvž??

Bolj bi morali razmišljati katere so kmetije oziroma panoge ki bodo v prihodnosti lahko uspevale. Danes država omejuje kmeta z hektarji, jutri ga bo z GVŽjem, pojutrišnjem pa z dohodkom??? Nočem vmešavanja države!!! Že tako smo v kmetijstvu zaradi subvencij pod stalnim pritiskom uradnikov in navsezadnje tudi javnosti.

Kar se pa omanovega pisanja tiče pa tole, predlagam da prodaš vse svoje imetje in ga podariš državi, svetovalni službi in še komu za katere te tako skrbi. Očitno so ti politiki dobro oprali možgane z tem da potrebujemo male kmete. Veliko malihn kmetov pa pomeni tudi veliko volilcev!!!! Ne potrebujemo ne MALIH ne VELIKIH kmetij!!! Potrebujemo PERSPEKTIVNE kmetije, kmetije z znanjem, voljo, željo in podporo vseh strokovnih služb. Ne pa da nas skrbi da bo na račun kmetov zaposlenih čim več uradnikov.

lux99 je napisal/a:

Veliko malihn kmetov pa pomeni tudi veliko volilcev!!!! Ne potrebujemo ne MALIH ne VELIKIH kmetij!!! Potrebujemo PERSPEKTIVNE kmetije, kmetije z znanjem, voljo, željo in podporo vseh strokovnih služb. Ne pa da nas skrbi da bo na račun kmetov zaposlenih čim več uradnikov.

Res je. Perspektivnost bo ohranila kmetijstvo ne pa samo velikost.

In še nekaj. Četudi gre držva preko Sklada v zemljiški maximum in oduzame najeta zemljišča in jih da manjšim kmetijam. Zemlje bo 1x zmankalo. In Država lahko vzame najemno zemljo ne more pa vzeti plačilnih pravic. In potem bomo poslušali, kaj mi bo zemlja če pa ne dobim subvencij. Te pa bo lahko lastnik prodal. Ker so njegove. In bomo spet na začetku, da bi morala država še PP vzeti.

Dokumentarec na povezavi pravzaprav nima povsem neposredne veze z debato. Po eni strani pa krepko preveč oz. veliko več kot bi si želeli !?!

https://www.youtube.com/watch?v=O90PShJVu58

[quote="samotar"]

lux99 je napisal/a:

Res je. Perspektivnost bo ohranila kmetijstvo ne pa samo velikost. In še nekaj. Četudi gre držva preko Sklada v zemljiški maximum in oduzame najeta zemljišča in jih da manjšim kmetijam. Zemlje bo 1x zmankalo. In Država lahko vzame najemno zemljo ne more pa vzeti plačilnih pravic. In potem bomo poslušali, kaj mi bo zemlja če pa ne dobim subvencij. Te pa bo lahko lastnik prodal. Ker so njegove. In bomo spet na začetku, da bi morala država še PP vzeti.

Tako je. Dobil boš zemljo v najem, za odobritev plačilnih pravic pa lahko zaprosiš le enkrat. In če si zanje že zaprosil.... adijo PP adijo zalena komponenta adijo dodatek za mlade kmete. Hkrati moramo vedet, da se bojo podjetja odločala katero zemljo bodo opustila, pri nas na kočevskem imajo kar nekaj zaraščenih površin katerim se bodo z veseljem odrekli. In potem bo tisti ki bo to vzel v najem dobil od sklada pogoj, da mora v parih letih površine usposobiti za kmetijsko rabo..... ko jih usposobiš (mulčanje, gnojenje, žaganje grmovja, postavitev elektroograj.... torej €€€€), ti sklad zviša najemnino. Približno tako kot če bi uredil najemniško stanovanje, najemodajalec pa bi ti povišal najemnino.

Pozdrav,

imam vprašanje, če ne spada sem prosim za premestitev.

Zanima me najem kmetijskega zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč.

Zgodba je sledeča:

Imeli smo v zakupu zemljišče od privat osebe nekje od leta 2000 ali še celo malo prej. Pogodba ročno napisana in podpisana imeli smo gerk in vlagali za subvencije pravzaprav do danes. Nič ni bilo narejeno preko oglasne deske, sploh nevem, če je to takrat že tako funkcioniralo.

Sedaj se je zgodilo, da je lastnik prodal zemljiče. Novi lastnik pa je postal Sklad kmetijski zemljišč.

Ali obstaja kakšna možnost, da dobimo zemljišče nazaj v zakup, tokrat od sklada?
Razpis je že bil, prijavili smo se kot zakupniki, ampak to naj ne bi veljalo, ker nismo bili zakupniki preko oglasne deske.

Zanime me, če je kdo imel podoben primer in mu je to uspelo na kakršen koli nači rešiti sebi v prid.


Lepo pozdravljeni.

Predkupno pravico pri nakupu/zakupu kmetijskega zemljišča pod točko 3. - zakupnik zemljišča, lahko uveljavljaš le, če je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba.