Adijo žena, otroci starši siht. Adijo kmetija. Adijo želje in veselje. Adijo strah in žalost. Adijo prijatelji in znanci. Adijo narava, lepote. Adijo vsem... dobil sem diagnozo slovesa.
Spoštovani forumovci, v čast mi je bilo deliti misli z vami in prebirati članke. Spoštujte bližnje in z veseljem obdelujte našo lepo zemljo.

Rak? Izkoristi vsak dan, ki ti ostane.

No če si še med nami in je tako resno vsaj veš kdaj in se lahko posloviš.

Adijo starsi?
Tole pa ni prijetno.
Dozivel nekaj podobnega pri tastu pri 56(je pa tudi sam zgodaj izgubil starse). Skupaj s hcerko {mojo zeno) sta lezala v bolnici. Ona kot mlada mamica v porodniskem oddelku, on s tako diatnozo nadstropje al dve stran. Cez pet mesecev ga ni bilo vec. In teh pet mesecev je bilo ubijalskih, ker isces vsemogoce nacine da bi jih podaljsal, ker se vedno upas, da nimajo prav.
Poznal sem ga samo dobri dve leti. Naj mu bo lahka zemlja.

In ja, tezko je v takih trenutkih. Tuhtas ali ne bi bilo bolje, da bi umrl nenadoma {prometna, kap.....).

Lepo da si se tudi od nas poslovil. Pa se naj bere se tako grdo.
Pred 3 dnevi je minilo 16 let, od kar sem se skoraj poslovil tudi jaz. Pa so me zdravniki z velikim trudom obrzali na povrsju. Jaz se takrat nisem imel casa poslavljat

Ni pošteno, da otroci umrejo pred starši. Da se razumemo, ni pošteno do tistih, ki ostanejo. Tisti, ki gredo, ne morejo iti na slabše, kot je ta svet.

izkoristi in naužij vsak dan...