kastelic999222 je napisal/a:

sebo je napisal/a:

V evidence pišeš 100% oz količine, ki jih dejansko napelješ. Primer Upoštevaš da je max. dovoljena količina organskega dušika 250kg/ha. To je 100%. Za rastline pa je od tega izkoristljivega 75% se pravi cca 190kg. KOruza ima dovoljen vnos 240kg/ha. Se pravi da lahko dodaš še 50 kg mineralnega.

To zagotovo drži? Naš svetovalec ni bil ravno prepričan o tem, čeprav jaz glede na zadnjo uredbo in pa glede na novejše evidence KOPOPa (EVIDENCA UPORABE ORGANSKIH IN MINERALNIH GNOJIL - objavljeno marca letos) razumem povsem enako. V uredbi in na teh evidencah spodaj lepo piše:

Pri količini dušika, ki ga vnesemo v tla v času, določenem v 17. točki 2. člena uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, je treba izhajati iz izkoristka rastlinam dostopnega dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki ga upoštevamo na naslednji način, če gre za vnos dušika v tla ali na tla:
a) s hlevskim gnojem na njivah znaša izkoristek dušika:
– v letu uporabe: 35%,
– drugo leto: 25% in
– tretje leto: 10%;
b) s hlevskim gnojem na travnikih znaša izkoristek dušika:
– v letu uporabe: 25%,
– drugo leto: 15% in
– tretje leto: 10%;
c) z gnojevko znaša izkoristek dušika v letu porabe 75% in
č) z gnojnico znaša izkoristek dušika v letu porabe 85%.

Torej če dam še en konkreten primer:
Tik pred setvijo koruze na njivo zapeljemo 25 kubikov goveje gnojevke. Omejitev je 240 kg dušika na hektar njive s koruzo. Iz tega sledi da lahko v sami fazi dognojevanje dodamo še 165 kg čistega dušika. (25x4x0,75=75 kg N/ha in 240-75=165 kg N/ha) Naj mi prosim to potrdi še kdo ki izpolnjuje evidence KOPOP in se je v to stvar tudi bolj poglobil, smo namreč davčni zavezanci, moramo hraniti vse račune za nabavo umetnega gnojila in nam je zelo pomembno koliko umetnega gnojila lahko nabavimo in potem to tudi evidentiramo.

Ja, upoštevt moraš še N-min.
Gnojila se lahko znebiš, če ga oddaš -npr. drugemu MID-u (sicer malo nenavadno ampak naj bi to bilo dovolj po zagotovilu g. Tomislava Silaja na včerajšnjem začetnem predavanju za KOPOP)
Je pa npr. pogoj petleten gnojilen načrt, za katerega je poprej veljalo da je dovolj enoleten, vsaj tako so rekli na svetovalni.

Drugače pa vprašaj na agencijo na njihov mail- da dobiš pisno zagotovilo.


Je pa tako, da bi si kontorlor lahko kaj po svoje razlagal in moraš za svojim pisanjem stat z argumenti in zakonodajo.


Še kot zanimivost po navzkrižni skladnosti smo kmetje dolžni zatirat tudi določene invazivne rastline poleg vsem znane ambrozije je še deljenolistna rudbekija, kanadska zlata rozga, orjaška zlata rozga in enoletna suholetnica (vsaj zadnja je npr. pri nas kar pogosta)

https://www.google.com/search?q=enoletna+suholetnica&client=firefox-b&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwinvfmfltbTAhWPJSwKHeQeBGcQ_AUICigB&biw=1366&bih=659

sebo je napisal/a:

Ja, upoštevt moraš še N-min. Gnojila se lahko znebiš, če ga oddaš -npr. drugemu MID-u (sicer malo nenavadno ampak naj bi to bilo dovolj po zagotovilu g. Tomislava Silaja na včerajšnjem začetnem predavanju za KOPOP) Je pa npr. pogoj petleten gnojilen načrt, za katerega je poprej veljalo da je dovolj enoleten, vsaj tako so rekli na svetovalni. Drugače pa vprašaj na agencijo na njihov mail- da dobiš pisno zagotovilo. Je pa tako, da bi si kontorlor lahko kaj po svoje razlagal in moraš za svojim pisanjem stat z argumenti in zakonodajo. Še kot zanimivost po navzkrižni skladnosti smo kmetje dolžni zatirat tudi določene invazivne rastline poleg vsem znane ambrozije je še deljenolistna rudbekija, kanadska zlata rozga, orjaška zlata rozga in enoletna suholetnica (vsaj zadnja je npr. pri nas kar pogosta) https://www.google.com/search?q=enoletna+suholetnica&client=firefox-b&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwinvfmfltbTAhWPJSwKHeQeBGcQ_AUICigB&biw=1366&bih=659

Glede N-min analiz ne bo držalo.. N-min analize ti služijo samo kot priporočilo pri dognojevanju, ni pa nič narobe če daš več dušika kot je na tem priporočilu za gnojenje (na N-min analizi). Pri samih kontrolah se preglejuje celoletno gnojenje z dušikom od priprave za setev pa do žetve neke poljščine. Tu pa ne smeš prekoračit mej 240kg za koruzo, 150kg za pšenico, 120kg za ječmen, itd... oz. če imaš gnojilni načrt narejen za višji pričakovani pridelek, se pač držiš tistih malenkost višjih mej.. Ti pa tudi v uredbi piše:

''Rezultati hitrega talnega oziroma rastlinskega testa na vsebnost nitratnega dušika (Nmin analize) služijo kot pripomoček za določitev optimalnega odmerka dušika glede na dejansko stanje v določeni razvojni fazi rastline.

Pregledi: Ob oddaji zahtevka se preveri ali se za prijavljeno kmetijsko rastlino lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve, ustreznost njivskih površin glede na velikost in območje ter ali je bilo opravljeno obvezno predhodno usposabljanje. Ob pregledu na kraju samem se pregleda stanje na KMG in v naravi (skladnost kmetijskih rastlin in velikost posevka), evidence o delovnih opravilih ter obstoj rezultatov hitrih talnih oziroma rastlinskih testov in gnojilnih nasvetov.

Kazni: Če je pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da KMG ne vodi evidenc o delovnih opravilih, se plačilo ob prvi kršitvi v tekočem letu za celotno zahtevo zniža za 40 %, če pa je ugotovljeno, da evidence o delovnih opravilih niso vodene ustrezno (niso popolne), se plačilo celotne zahteve ob prvi kršitvi v tekočem letu zniža za 5 %. Če je s pregledom na kraju samem ugotovljeno, da Nmin analiza ni bila izvedena, se plačilo za zahtevo v tekočem letu zavrne. Če je število izvedenih Nmin analiz glede na velikost njivskih površin premajhno, se plačilo za zahtevo ob prvi kršitvi v tekočem letu zniža za 20 %. Če je s pregledom na kraju samem ugotovljeno, da so bile zahtevane analize Nmin izdelane po 30. juniju, se plačilo za zahtevo ob prvi kršitvi v tekočem letu zniža za 5 %. ''

Tak da nikjer nič o tem da bi lahko dognojil max. toliko kot je na priporočilu za N-MIN, pa tudi svetovalci so tako razložili.

Glede oddaje npr. umetnega gnojila si pa ne predstavljam točno kako to sploh evidentirati. Torej v sami evidenci uporabe organskih in mineralnih gnojil v zbirniku za vse površine v šesti stolpec, kjer piše oddaja zabeležiš vrsto in količino oddanega gnojila? Torej lahko drug MID za svoje potrebe od nas prevzame oz. nabavi tudi umetno gnojilo in ne samo organsko gnojilo? Potem moraš vrjetno za to imeti še račun? Ve kdo kaj več o tem?

Jack123 je napisal/a:

Glede oddaje npr. umetnega gnojila si pa ne predstavljam točno kako to sploh evidentirati. Torej v sami evidenci uporabe organskih in mineralnih gnojil v zbirniku za vse površine v šesti stolpec, kjer piše oddaja zabeležiš vrsto in količino oddanega gnojila? Torej lahko drug MID za svoje potrebe od nas prevzame oz. nabavi tudi umetno gnojilo in ne samo organsko gnojilo? Potem moraš vrjetno za to imeti še račun? Ve kdo kaj več o tem?

Če ga boš prodal moraš izadati račun. Kaj pa če ga imaš na kmetiji za naslednje leto?

Če ga imaš na kmetiji še za naslednje leto ni noben problem. Tako ali tako ob vsakem dognojevanju moraš beležit tudi zbirnik za vse površine, kjer je razvidno kolko si kateri dan nabavil in porabil in kolikšna je še tvoja zaloga. Se pravi če ne porabiš vsega, imaš pač to evidentirano kot zaloga, ki jo lahko porabiš naslednje leto. Tako je če si v KOPOPu, za ostale pa ne vem. Govora je bilo, da bi mogli določene evidence glede ffs in gnojila izpolnjevati vsi, ker tako narekuje navzkrižna skladnost, torej tudi tisti ki niso v KOPOPu. Če je to res, pa nisem povsem prepričan.

Če obdeluješ površine za katere drugi uveljavlja subvencije, potem moraš prepisat mu tudi umetna gnojila, ffs, gnoj...