Lepo napisano, samo nekaj bi dodal:
- če bi se vsi kmetje šli eko bi pol prebivalstva umrlo od lakote
- dosti nas nima zadosti velikih površin, da nam ne bi bilo potrebno gnojiti z umetnimi gnojili.
- glede vremena pa je čedalje več ekstremov in se moramo tega navaditi.
- eko kmet dosti manj proizvede, pobere pa več subvencije. Torej država dobi več pri navadnem kmetu (so sicer tudi ekstremi).
- kupna moč prebivalstva je pa svoja zgodba. Tudi dosti tistih, ki bi si lahko privoščili boljšo hrano, rajši kupi v diskotnih poceni hrano.

Jaz bi dodal še to, če se že gremo eko ali ne eko, oz. kaj je boljše.. V vseh primerih zagotovo eko ni boljše in bolj trajnostno. Najprej mora biti sonaravno, kar sploh ne pomeni eko, ampak pomeni tudi konvencionalno. Pomembno je to, da tisto, kar naravi vzamemo, da ji tudi vrnemo, gledati pa moramo tudi na to, da živali s krmo, ki jo dobijo, pokrijejo svoje vzdrževalne potrebe in čim več priredijo, kajti nizko produktivne živali so za okolje najbolj obremenjujoče in take reje niso sonaravne.

Ima kdo pri vezane krave in stalni odvezana teleta, da jih molzrejo. ?

Pogoji kmetovanja v Sloveniji so težki v primerjavi z drugimi državami, s katerimi smo na skupnem globalnem trgu. Največ škode slovenskemu kmetu je naredila globalizacija in nekih sprememb na tem področju ni za pričakovati. Rešitev je edino, da Slovenec kupuje slovensko hrano.
Brez subvencij pa ne more kmetovati noben kmet. Kaj ti pomagajo subvencije za višinski naklon. Kdo bo tak breg kosil 4-krat letno? Nihče kljub večjim subvencijam. Še paša goveda je boljša, če je v ravnini, ker se manj poškoduje ruša.

Moje mišljenje je, da je reja krav dojilj in prodaja telet že po sami naravi bolj ekstenzivna in zato primerna za eko. Nadaljnje pitanje mora biti bolj intenzivno v smislu prehrane živali, da se dosežejo dobri rezultati.

Optimalna reja krav dojilj so sezonske telitve, da imajo krave na paši največ mleka in tako optimalno nahranijo teleta. Če pa želiš predelovati meso doma pa to ne pride več v poštev, ker moraš prodajati teleta sproti oz. po potrebi.

Eko, bio itd. je sedaj moderno, se prodaja. Se pa strinjam, da bi mogoče prodaja na domu stekla tudi, če ne bi bilo certifikata eko, ampak bi se propagiralo sonaravno kmetovanje recimo brez GSO, dobro počutje živali na paši ipd. Bilo bi pa veliko manj komplikacij za sam način reje.

Zanima me tudi, kakšen imate sistem zunanjega izpusta. Ali imate globoki nastilj ali kaj drugega?? Mi imamo vzdolž hleva koritast silos, ki bi mu lahko naredili nadstrešek in bi ga uporabili za izpust. Izpust bi naredili takoj iz vhoda v hlev in ga povezali s silosom tako bi bilo veliko prostora za živali.
Recimo, da bi imeli globoki nastilj z žaganjem. Prostor za skladiščenje žaganja imamo. Vidim pa več problemov kot je cena žaganja, ki je za kubik 10 eur, kupiti bi morali trosilec, urediti prostor za gnojišče, teleta tudi rada jedo žaganje. Še največji problem pa je, kam potem z gnojem, ki v resnici niti ne bo gnoj, ampak bo več žaganja kot gnoja???? Ali je to sploh za na travnik? V obratnem primeru, če bi nastiljali bolj malo me skrbi, da bo živina preveč umazana. Tega si res ne predstavljam in bi si morala pogledati v praksi

Lahko bi pa ohranili silos posebej in bi naredili izpust samo pred vhodom v hlev. Med vhodom v hlev in gnojnično jamo je še kar nekaj prostora. Ali v tem primeru dati raje betonske rešetke?

Za izpust imamo ograjen del pašnika z eno žico. Za nastiljanje pa uporabljamo žaganje, steljo in sekance. Nastilja se po potrebi, kida pa na 2-3 mesece. Z umazanimi živalmi pa zaenkrat ni problema. Manj so sedaj umazane kot prej ko so bile privezane.

Rovtar, koliko m2 pa je na odraslo žival kadar nimaš izpusta odprtega npr zaradi dezevja in so samo pod streho?

Ca. 5m2 po glavi. Ampak niso nikoli zaprte. Imajo konstantno navoljo izpust neglede na vreme.

@rovtar: Kako se pa sekanci obnesejo za nastilj?

Živali uzivajo na njih. V kombinaciji z žaganjem in steljo pa nastane zelo dober nastilji in kasneje gnoj.