secundus je napisal/a:

https://trgovina.ziveks.si/mreze-za-kmetijstvo/1871-mreza-farmer-builder-fence-2002515-50m-2000000775982.html takale stvar pride v poštev za govedo, a je vseeno bolje pastir? Železne palce, lopata betona in tole? Imam en oddaljen pašnik za zagradit ...

S to mrežo boš imel največ dela, ko jo boš spomladi vlekel iz tal, da bo za v kontejner.

nevednež je napisal/a:

golf je napisal/a: Prebral sem vso temo. Sedaj kolebam med stalno ograjo iz susic, v notranjosti katere bi imel še eno žico pritrjeno kakor nekateri ob uvajanju paše in med tri-žično ograjo. Gre za krave s teleti. Čez zimo bom naredil pasnik na pol ha. Znotraj nje bom postavil dve do tri credinki z zacasno elektro ograjo. Delal bi tako. Pasem eno credinko, pasem drugo credinko, potem bi pa žival imel teden do 10 dni, odvisno od trave pod nadstreškom z izpustom, ker nimam dovolj pasnika.Pasnik bi uporabljal tudi pozimi, ko bo sneg oz ledena skorja alI pa dovolj suho. Ne bi rad v službi razmišljal če je kaksna pobegnila v bufet... Za začetek bo. Očitno o pašni reji govedi ne veš veliko. Priporočam knjigo od prof. Vidriha, Pašništvo. Sam sem jo eno zimo imel na nočni omarici. Po letih izdaje je že kar stara, ma, vsebina še zmeraj drži. Če dovoliš še nekaj lastnih izkušenj: Za govedo sta dovolj dve žici, trdi, debeli 2,5 mm. Stalna, lesena, ograja morda ob prometni cesti, drugje ni potrebna. Nujen je močan!!! pašni aparat. najman 5 Joulov. Nujna je dobra ozemljitev, minimalno 30 m valjanca zakopanega v zemljo, če je možno vlažno zemljo. Poleg pravilno izvedene ograje mora živina imeti vedno!!! dovolj dobre paše in vedno!!! na razpolago dovolj vode. Če so ti trije pogoji izpolnjeni boš mirno spal in mirno pretolkel čas na šihtu. Če paše ni, je treba dofutravati, živina lačna ne sme biti!!! Vsekakor je pametneje futrati živino na pašniku kot v štali, prišparaš kidanje gnoja. Zdaj pa še o dveh čredinkah. Za normalno pašo je to premalo. Pok. prof. Gvido Fajdiga je predpisal 18 čredink za pašno kosno rabo travinja. Teoretično bi naj tak sistem omogočal celoletno oskrbo živine z voluminozno krmo. To je bolj ali manj teorija, mogoča le na idealnih legah, ki jih v naravi le redko srečamo. Se pa večinoma more pridobiti 45 % letne voluminozne krme na paši. 55 % jo je treba nakositi. Vse je odvisno od razmer na posamezni kmetiji. Na naši je praksa taka. Krave s teleti na paši? Je možno in pogosto, dobro pa ni. Zakaj ne? Teleta rada uhajajo pod žico. Se navadijo na udarce toka in posledično izgubijo strah pred el. ograjo, ko odrastejo rade uhajajo iz pašnika in to je potem velika, neobvladljiva težava. Poleg tega se krave, ki dojijo tele na pašniku, težje ponovno obrejijo. Sam sem teleta vedno ločil od krav takoj po porodu. Je krave možno zelo enostavno molsti na pašniku. Majhna teleta hraniš po dudki, ko so stara tam ene pol leta ali malo več so na paši posebej, To se po moji izkušnji obnese dobro. Če hočeš imeti red pri živini. Pika. Živina na pašniku v snegu? Odpiši! V snegu naj bo živina v štali prosta in z možnostjo stalnega izhoda v izpust. Bo treba tudi pozimi napajati, v štali se to da dobro rešiti, na pašniku pa težko. Poleg tega sneg rad potrga izolatorje, žico, polomi količke. Pozimi naj bo živina v štali, takoj ko sneg odleze pa brž popravi ograjo in živino čimprej ven. Da boš šel lahko ti mirno v bufet.

Glede člredink je pol hektara na glavo itak premajhna površina. Rotacija na 18 čredink pa itak masturbacija. Enostavno se ne da napast zadosti živine nataki površini.

Hvala nevednežu in juncu. Nevednež, skozi vso temo o pašnikih sem užival ob tvojih komentarjih. S takim človekom bi prav rad poklepetal.
Da razložim. Doma Molzem 12 krav v vrč. 365 dni. Ročno z nosim krmo v hlev in gnoj iz njega. Ob majhnih otrokih in vedno starejših starših 3-4 ure težkega dela v natrpanem hlevu. Kje je potem 8 ur službe in delo na polju... Ljudje mi svetujejo naj grem v bike oziroma naj spraznim hlev. To mi ne diši. Ne eno in ne drugo. 150, 200 metrov od doma imam nadstrešek ca 120 m2. Tu bi naredil ležišča. Poleg te strehe pa je ta travnik. Torej, jasno mi je,da je za resno paso premalo površine. Kadar bi bilo suho, da živalim ne bi bilo treba biti pod streho bi na tem travniku polagal tudi seno in silažno balo. Travnik bi bil podaljsek hleva. Paziti bi moral na zgaženost.
Molza na travniku... Zelo zanimiva stvar. Navdušen sem nad tem. Ampak 20 let molze je za menoj. Vem da jo je za vami več. Kmetijstvo mi ni preživetje... in rad grem enkrat letno na morje. Z družino. Nikogar nimam takrat ki bo molzel.

Če ne misliš molzt, potem so teleta mirno lahko pri kravah. Sploh če misliš it v mesno rejo. Sam imam plot in pastirja, ker sem v bistvu v vasi zraven pašnika so pa njive.
Glede telet ko pogruntajo da trese se ga kar hitro ogibajo. Mora biti pa spodnja žica dovolj nizko. Posledično to pomeni, da mora pastir dovolj močan da požge travo. Sicer je preveč košnje pod žico. Krave se pa povsem normalno obrejijo. Letos po mnogih letih osemenjujem ker nimam bika na paši. Sicer so se vedno oskakali na pašniku.

@golf pri nas imamo pastirja ravno proti divjadi, predvsem divjim prašičem, pa nismo edini v našem koncu. Imamo baterijskega, polni ga sončna celica. Meni se to zdi najbolj simpl zadeva, potrebno je imet dober akumulator in dobrega pastirja. Pri nas smo se odločili, da pod pastirjem kosimo s nahrbtno kosilnico oz. po domače lakserco. Zaenkrat še ni bilo opaziti nobenih znakov, da bi prašiči rili po naših parcelah, srne pa ali kateri rata skočiti preko ali pa na katerem delu zleze pod pastirjem. Za količke smo sprva naredili luknje s štango potem pa puher in zabijati zadevo. Je pa zelo dobra zadeva če si nabavite nastavek za izolatorje za akumulatorski vrtalnik, da jih ne boste ravno na roke vijačili .

Na slovenskem so pridni kmetje in so leni kmetje.

Pridni kmetje kosijo, sušijo, balirajo, futrajo, kidajo, živina pa počiva. (v štali in se tam slabo počuti).
Leni kmetje pa pasejo. Na ta način pridelajo do 45 % letno potrebne voluminozne krme. Živina dela namesto njih in se na pašniku izvrstno počuti.

Prav posebej pride paša zdaj, meseca septembra. Paše je obilo, kositi in sušiti ali balirati pa je težko. Slabo vreme, kratek dan, dolgo rosa. Živina ima v sebi nagon po intenzivni paši. Poleti se pase toliko, da preživi, jeseni pa ji nagon ukazuje naj se čimbolj aktivno pase, saj si bo tako nabrala zaloge za zimo.

Pridni kmertje na polno trošijo zimsko zalogo futra, le nekaj malega uspejo nakosti "za frišno". Leni pa lepo gledajo živali na paši kako delajo namesto njih.

Ja, pa ta pridni se na glas pritožujejo kako je kmetijstvo na psu, ta lenih pa ni prav nevem kako slišati jamrati.

Zanimivo, ne?

nevednež, se strinjam

3 J je dovolj za max 800 m dvojne ograje za govedo? Lahko se tudi regulira na 2 ali 1 J.

http://www.solarart.si/akumulatorski_pastirji_mdc.html

secundus je napisal/a:

nevednež, se strinjam 3 J je dovolj za max 800 m dvojne ograje za govedo? Lahko se tudi regulira na 2 ali 1 J. http://www.solarart.si/akumulatorski_pastirji_mdc.html

En , dva ali trije Jouli so primerni za pašo konj. Premočan pašni aparat menda lahko konja celo ubije. Govedo pa brez škode prenese zelo močne sunke elektrike.
Predvsem je treba vedeti, da spomladi ali zgodaj poleti podrast doseže in preraste pašno ograjo. Takrat se ustvari cela možica stikov žica - zemlja. Močan aparat del podrasti popali, sunki elektrike pa še vedno ostanejo uporabni. Kakopak brez nitkarice takrat ne gre.

Pet Joulov in več je za govedo nujno, če hočeš iti mirno v bufet.

nevednež je napisal/a:

Na slovenskem so pridni kmetje in so leni kmetje. Pridni kmetje kosijo, sušijo, balirajo, futrajo, kidajo, živina pa počiva. (v štali in se tam slabo počuti). Leni kmetje pa pasejo. Na ta način pridelajo do 45 % letno potrebne voluminozne krme. Živina dela namesto njih in se na pašniku izvrstno počuti. Prav posebej pride paša zdaj, meseca septembra. Paše je obilo, kositi in sušiti ali balirati pa je težko. Slabo vreme, kratek dan, dolgo rosa. Živina ima v sebi nagon po intenzivni paši. Poleti se pase toliko, da preživi, jeseni pa ji nagon ukazuje naj se čimbolj aktivno pase, saj si bo tako nabrala zaloge za zimo. Pridni kmertje na polno trošijo zimsko zalogo futra, le nekaj malega uspejo nakosti "za frišno". Leni pa lepo gledajo živali na paši kako delajo namesto njih. Ja, pa ta pridni se na glas pritožujejo kako je kmetijstvo na psu, ta lenih pa ni prav nevem kako slišati jamrati. Zanimivo, ne?

Tale prispevek je za v okvir.

Kaj pa tam kjer imamo 15 razkropljenih parcel...?

Zanimive so te debate o paši, delu, pridnosti, lenobi itd. Pa so vendarle malo preveč subjektivne, se mi zdi.

Problemi paše tudi obstajajo. In so tudi veliki. Sanje o idiličnem kmetijstvu, kjer na pašniku molzeš par glav, potem pa tisto mleko na kakršen koli način prodaš in od tega preživiš, so mimo, saj je minimalna raven proizvodnje, ČE MLEKO SAM PREDELAŠ ALI NEPOSREDNO PRODAŠ (za preživetje, ne ob penziji ali če imaš drug vir preživetja) 100.000 l na leto!!! To je tako res, kot je ponoči tema in kdor to zanika, nima realnega vpogleda v proizvodne stroške in realno stanje. Kdor dela nekaj zato, da preživi čas in obenem prejema penzijo ali ima druge finančne vire, pač od tega ni odvisen in je pri njem situacija čisto drugačna. Kdor hoče od tega preživeti, pa rabi nek normalen zaslužek (plača 10.000 € na leto pač sploh ni velika) in 10% dobička v neki proizvodni panogi je zelo veliko. Torej je 100.000 l mleka, prodanega povprečno po 1 €, nekaj, kar je minimalno, če hočeš neko spodobno plačo. S tem, da je to plača ''na leto'', če bi preračunal na ure dela, ni niti pol minimalca. Ker za tako proizvodnjo je potrebno dela za čisto polna 3 delovna mesta. Ampak kmetje smo neumni in si plače ne izplačujemo... ampak to ni debata za to temo.

Največji problem pri paši je lahko razdrobljenost parcel, drugi največji je pa delo, ki ga je ob paši ogromno.
Zakaj? Zato, ker:
če imaš recimo 5-8 krav, so te krave zelo ''udomačene'', se pustijo prijeti in jih lahko zelo hitro nekje na pašniku uloviš, privežeš za traktor in jih tam pomolzeš. Takoj, ko gre številka čez 15, je situacija popolnoma drugačna in zelo hitro prideš na pol ure časa na dan, da krave uženeš v neko ogrado, kjer počakajo na molžo; potrebno je ločiti pomolžene od nepomolženih, sicer bodo kar krožile čez molzišče, kakršno koli že je. To pa pomeni vsako molžo na novo postaviti kakšnih 100 m začasne enožične ograje iz plastičnih količkov ali pa, če imaš ta luksuz in reskiraš kakšen hektar zemlje okoli, da imaš na sredini kompleksa pašnikov neko stajo, kamor se pripelješ z molziščem (če imaš tam hlev je seveda najboljša varjanta).

Če hočeš, da bo molznica dajala neko normalno količino mleka (če ga ne da 6.000 kg, je škoda, da jo imaš!!), mora celo leto jesti zelo dobro (odlično) krmo. Na pašniku je to možno samo ob stalnem nadzoru rasti in pravilnem premeščanju s čredinke na čredinko. Za intenzivno pašo povprek za 20 krav bi rabil kompleks 10 ha samo za pašo! Poleg tega je treba pridelati še krmo za zimo. Torej realno več kot 1 GVŽ/ha pri paši ni izvedljivo. Čim se vegetacija malo zaustavi, konzumacija zaradi manjše količine zelinja na pašniku in zaradi slabšega okusa pade tudi za 30%!! To je pa že tako veliko, da bo proizvodnja palda za polovico, če krava ni še breja, bo izostanek gonje, začela bo hujšati in hitro prideš na polovični izpad dohodka na laktacijo. To tako pač je. Mi imamo 20 krav, molzem na prevoznem molzišču na pašniku. Pa je poleti vsako molžo dela 2,5 h, odkar spelješ od doma in je potem molzišče pomito, pozimi, ko so krave v hlevu, pa je dela samo 1h15min. Govorim samo kar se tiče dela, povezanega z molžo. Krmljenje je posebej, ga je pa tudi poleti kar veliko, zadadi prej navedenih razlogov.

Ogromen problem na pašniku je tudi mrčes, ki kravam in molzniku povzroča hud stres. Tu muh in obadov ne moreš zatirati. Amen. Vse, česar se lotiš, je samo pljunek v morje in strošek brez rezultatov. V hlevu z dobrim zračenjem je ta problem zelo dobro obvladljiv, poleg tega pa lahko živali v vročini v dobro prezračenem hlevu tudi vlažiš in s tem zmanjšuješ vročinski stres. Če bi na pašniku napravil nek ''tuš'', bi tam v dveh dneh nastalo živo blato in si se spet ustrelil v koleno.

Čisto nekaj drugega je paša dojilj ali telic. To je pa hudo dobra zadeva, zelo delovno ekstenzivna in se finančno jasno mnogo bolj izplača kot pa hlevska reja. Reja molznic je pa povsem druga pesem, če hočeš od tega preživeti. Kot sem rekel, za hobi ali ob penziji je lahko. Za preživetje pa je daleč od tega.