golf je napisal/a:

V kateri številki? Kdaj približno? Vprašal sem ga ker pravi da kompost uporablja poleti. Pozimi je po mojem mnenju potrebno več žagovine zaradi večje vlage, krajsih dnevov, nižjih temperaturah, vse to pa verjetno pripelje do manjšega izparevanja. Večji strošek nastilja se počasi kompenzira z nižjimi stroški gradnje. Kdo pa ve kaj po čez 5,10 let... Uporablja mogoče kdo sekance v izpustih? Oziroma kaj.? Hvala

Kmetovalec prodaja knjigo Gradnja hlevov,ta zadnja je o kompostnih hlevih.
Računaj na 20m3 nastilja letno na GVŽprecejšen faktor pri količini nastilja imatudi vrsta krme..Samo izparevanje samo od sebe se dogaja le v zgornji plasti, kaj dosti ne vpliva,vpliva pa gretje torej kompostiranje,zato se tudi rahlja ,da spraviš več kisika med nastilj ter da potegneš spodji nastilj na vrh.
Letos je imel DLZ predstavljen kompostni hlev za molznice iz Bavarske,kjer uporabljajo presejane sekance za nastilj,če te zanima ti dam za prebrat.Tud V Zapogah je v hlevu mešanica žaganja in sekancev.

Pri količini nastilja je pomembna tudi površina na /GVŽ.

Nazadnje urejal/a dklemen5 07 Sep 2016 09:58; skupaj popravljeno 1 krat

kastelic999222 je napisal/a:

Jst vse bolj razmišljam v to smer, spredaj pri jaslih in zadaj, pot v molzišče blatni hodnik, vmes pa kompost. Gledam mal mašino za izdelavo žaganja, pa bi veje in pa celulozo pač zmleli, bo pomoje najbol enostavno

Pa boš spravil letno skupaj recimo 1000m3?

V Bolgariji funkcionira kompostni hlev brez stelje.
Klima tam ni ravno kot v Izraelu in bi se verjetno lahko kako rešitev uporabilo tudi v naših pogojih.

Mi je obljubljen kontakt in malce načrtujem en potep...

dklemen5 je napisal/a:

golf je napisal/a: V kateri številki? Kdaj približno? Vprašal sem ga ker pravi da kompost uporablja poleti. Pozimi je po mojem mnenju potrebno več žagovine zaradi večje vlage, krajsih dnevov, nižjih temperaturah, vse to pa verjetno pripelje do manjšega izparevanja. Večji strošek nastilja se počasi kompenzira z nižjimi stroški gradnje. Kdo pa ve kaj po čez 5,10 let... Uporablja mogoče kdo sekance v izpustih? Oziroma kaj.? Hvala Kmetovalec prodaja knjigo Gradnja hlevov,ta zadnja je o kompostnih hlevih. Računaj na 20m3 nastilja letno na GVŽprecejšen faktor pri količini nastilja imatudi vrsta krme..Samo izparevanje samo od sebe se dogaja le v zgornji plasti, kaj dosti ne vpliva,vpliva pa gretje torej kompostiranje,zato se tudi rahlja ,da spraviš več kisika med nastilj ter da potegneš spodji nastilj na vrh. Letos je imel DLZ predstavljen kompostni hlev za molznice iz Bavarske,kjer uporabljajo presejane sekance za nastilj,če te zanima ti dam za prebrat.Tud V Zapogah je v hlevu mešanica žaganja in sekancev. Pri količini nastilja je pomembna tudi površina na /GVŽ.

Sodobri goveji hlevi? Imam. Ta prispevek z Bavarske... Lepo prosim..

Ali je kakšen zastopnik za gumo Kraiburg na Gorenjskem?

Agromilk d.o.o

dklemen5 je napisal/a:

kastelic999222 je napisal/a: Jst vse bolj razmišljam v to smer, spredaj pri jaslih in zadaj, pot v molzišče blatni hodnik, vmes pa kompost. Gledam mal mašino za izdelavo žaganja, pa bi veje in pa celulozo pač zmleli, bo pomoje najbol enostavno Pa boš spravil letno skupaj recimo 1000m3?

Glede na stanje na terenu, kamot

ZzZ je napisal/a:

Ali je kakšen zastopnik za gumo Kraiburg na Gorenjskem?

Jaz sem jo vzel pri PetRa Komenda (Fulwood), ker ta Agromilk ni bil resen.

Pozdravljeni.

Ker prehajamo iz vezane na prosto rejo, me zanima kako močne cevi (v colah) priporočate za izdelavo ograj za bike?
Zanima me tudi, kako imate ograje vpete na betonske stebre, predvsem me to zanima v smislu da bo zadeva dovolj močna in kompaktna za bike.
Če je mogoče, bi prosil za čimveč slikovnega materiala.

Sam prihajam iz okolice Postojne in če je kakšen forumaš iz Ljubljane, Cerknice, Nove Gorice oziroma v takem območju, smo pripravljeni priti zadevo tudi osebno pogledat.

Hvala.

Tekom leta smo predelali zadnji štant kozolca za govedo.
izkop

Kakšni temelji. Par lepo zloženih skal pa stoji že skoraj 100 let.







Potrebno je še obesiti vrata zadaj in napeljati vodo do napajalnika.