Ja, na kamnu oz. koreninah ga rukne. Je potrebno paziti kako ga držiš. Večino od navedenih lukenj sem vrtal v šodru pa ni bilo problemov. Motor ni premočen, ga sicer rukne, samo se tudi ustavi (sklopka zdrsne) in ni tako, da bi ga vrtelo okoli.

Imaš pa zdaj tudi te kitajčke z ročajem za dva. Enako kot ga ima recimo stihlov motorni sveder.

Jaz ga inam tudi od Interdiskonta. Pri nas so bolj peščena tla in tale kitajček dela kot urca. Zvrtal sem že več kot 500 lukenj. Dvakrat sem nabrusil sveder, drugega nič.
V živo skalo pa prav gotovo ne gre.

Sveder je 10? Kako globoko? Za kakšne stebre? Za stalno ali elektro ograjo? Kako fiksirate? Je pametno dodati lopato betona?

100 sveder je boljši ker ima dve rezili, če se prav spomnim. Sam uporabljam samo 200, ki pa ima eno rezilo, pa tudi gre. Drugače pa za gorice nisem dajal nič betona, samo šoder, za ograjo sem pa dal beton in sicer sem zalil skoraj celotno luknjo. Sem pa dal gor pletivo, za elektičnega pastirja pa ne vem ker nimamo.

Vrtam pa do konca, to je mislim da okrog 70-80 cm, če se prav spomnim.

Jaz zvrtam do konca in če potem zabijem manjši kol, luknjo zasujem ter kol zabijem. Drži kot pribit. Če je kol večji pa ga pač zabijem v luknjo kakršna ostane od svedra.

Prebral sem vso temo. Sedaj kolebam med stalno ograjo iz susic, v notranjosti katere bi imel še eno žico pritrjeno kakor nekateri ob uvajanju paše in med tri-žično ograjo. Gre za krave s teleti. Čez zimo bom naredil pasnik na pol ha. Znotraj nje bom postavil dve do tri credinki z zacasno elektro ograjo. Delal bi tako. Pasem eno credinko, pasem drugo credinko, potem bi pa žival imel teden do 10 dni, odvisno od trave pod nadstreškom z izpustom, ker nimam dovolj pasnika.Pasnik bi uporabljal tudi pozimi, ko bo sneg oz ledena skorja alI pa dovolj suho. Ne bi rad v službi razmišljal če je kaksna pobegnila v bufet...

https://trgovina.ziveks.si/mreze-za-kmetijstvo/1871-mreza-farmer-builder-fence-2002515-50m-2000000775982.html

takale stvar pride v poštev za govedo, a je vseeno bolje pastir?
Železne palce, lopata betona in tole?

Imam en oddaljen pašnik za zagradit ...

Za govedo se ne matraj z mrežo.največ tri žice dovolj je dve. Pa magari smrekove sušice če gre. Za začetnice pri paši.

Kaj pa pozimi?

golf je napisal/a:

Prebral sem vso temo. Sedaj kolebam med stalno ograjo iz susic, v notranjosti katere bi imel še eno žico pritrjeno kakor nekateri ob uvajanju paše in med tri-žično ograjo. Gre za krave s teleti. Čez zimo bom naredil pasnik na pol ha. Znotraj nje bom postavil dve do tri credinki z zacasno elektro ograjo. Delal bi tako. Pasem eno credinko, pasem drugo credinko, potem bi pa žival imel teden do 10 dni, odvisno od trave pod nadstreškom z izpustom, ker nimam dovolj pasnika.Pasnik bi uporabljal tudi pozimi, ko bo sneg oz ledena skorja alI pa dovolj suho. Ne bi rad v službi razmišljal če je kaksna pobegnila v bufet...

Za začetek bo. Očitno o pašni reji govedi ne veš veliko. Priporočam knjigo od prof. Vidriha, Pašništvo. Sam sem jo eno zimo imel na nočni omarici. Po letih izdaje je že kar stara, ma, vsebina še zmeraj drži.
Če dovoliš še nekaj lastnih izkušenj:
Za govedo sta dovolj dve žici, trdi, debeli 2,5 mm. Stalna, lesena, ograja morda ob prometni cesti, drugje ni potrebna. Nujen je močan!!! pašni aparat. najman 5 Joulov. Nujna je dobra ozemljitev, minimalno 30 m valjanca zakopanega v zemljo, če je možno vlažno zemljo. Poleg pravilno izvedene ograje mora živina imeti vedno!!! dovolj dobre paše in vedno!!! na razpolago dovolj vode. Če so ti trije pogoji izpolnjeni boš mirno spal in mirno pretolkel čas na šihtu. Če paše ni, je treba dofutravati, živina lačna ne sme biti!!! Vsekakor je pametneje futrati živino na pašniku kot v štali, prišparaš kidanje gnoja.

Zdaj pa še o dveh čredinkah. Za normalno pašo je to premalo. Pok. prof. Gvido Fajdiga je predpisal 18 čredink za pašno kosno rabo travinja. Teoretično bi naj tak sistem omogočal celoletno oskrbo živine z voluminozno krmo. To je bolj ali manj teorija, mogoča le na idealnih legah, ki jih v naravi le redko srečamo. Se pa večinoma more pridobiti 45 % letne voluminozne krme na paši. 55 % jo je treba nakositi. Vse je odvisno od razmer na posamezni kmetiji. Na naši je praksa taka.

Krave s teleti na paši? Je možno in pogosto, dobro pa ni. Zakaj ne? Teleta rada uhajajo pod žico. Se navadijo na udarce toka in posledično izgubijo strah pred el. ograjo, ko odrastejo rade uhajajo iz pašnika in to je potem velika, neobvladljiva težava. Poleg tega se krave, ki dojijo tele na pašniku, težje ponovno obrejijo. Sam sem teleta vedno ločil od krav takoj po porodu. Je krave možno zelo enostavno molsti na pašniku. Majhna teleta hraniš po dudki, ko so stara tam ene pol leta ali malo več so na paši posebej, To se po moji izkušnji obnese dobro. Če hočeš imeti red pri živini. Pika.

Živina na pašniku v snegu? Odpiši! V snegu naj bo živina v štali prosta in z možnostjo stalnega izhoda v izpust. Bo treba tudi pozimi napajati, v štali se to da dobro rešiti, na pašniku pa težko. Poleg tega sneg rad potrga izolatorje, žico, polomi količke. Pozimi naj bo živina v štali, takoj ko sneg odleze pa brž popravi ograjo in živino čimprej ven. Da boš šel lahko ti mirno v bufet.