Najprej je potrebno vedeti, koliko si sposoben vložit.
Sicer pa tudi v idlično eko hiško prihajajo položnice.
[/code]

Sanje, sanje, ampak ko si na kmetije je čisto drugače, veš koliko dela imam recimo sam da imam doma EKO hrano, pri zelenjavi je treba 2x celo 3x letno okopat in sproti negovat rastline. Stroji, priključki itd, z lahkoto se ne znebiš teh začetnih stroškov. Naša kmetija je velika okol 50 ha

Zitko je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Kaj pa so vajine sanje? Življenje v naravi, čist zrak (pardon, smrad po kravah, gnojnici in gnoju) ali nek čist drug recimo finančni vidik? Če je ta zadnje potem imaste za uspeh verjetno boljše možnosti zadeti na loteriji. Primarno je, da gremo ven iz mesta v naravo, da si lahko sami proizvajamo svojo zdravo hrano od povrtnin, do sadja in jajčk. Zaslužek je trenutno nepomemben, ker za tega minimalca, ki ga dobim v lj, dam 300 EUR za položnice + potem EKO hrana in si skoraj že na nuli. Na svojem si lahko vsaj malo uravnavaš stroške, ki jih v bloku pač dobiš fiksne in hrano si lahko vso pridelamo sami, da efekt stika z zemljo in čisti zrak niti ne omenjam in še hči bo lahko odraščala v normalnem in zdravem okolju in ne v mestu. Sem že celo življenje v LJ in imam tega dovolj. Krav in podobnega ne mislimo imeti, kokoške za jajca ja, potem mogoče kakšno kozo ali podobno, če bo potrebna zaradi terena, živine ne bomo gojili za zakol, mleka ne uživamo, tako da tudi za to je ne rabimo. Če bo možnost, bi imel 2 konja, da lahko gremo jahat v naravo, to je pa glede živine nekako vse. Glede zaslužka imam nekaj idej, za latere verjamem, da bodo prinesle nekaj financ, da bova lahko s partnerko zaslužila dovolj, da bosta dve plači v rangu 1k eur na voljo, kar nam bo več kot dovolj. Že ko bova dobila za dva minimalca, bo to isto kot imeti 2x 1k EUR ali več v LJ. Važno sedaj, da uredim še neke papirje in prodam stanovanje v LJ, da potem poiščemo ustrezno kmetijo in gremo, zato se sedaj informiram, da se ta prehod naredi kar najbolj pametno in da nekako vem kaj nas čaka.

Zdravo,

Naj prvo pozdravim tvojo oz. vajino idejo o življenju in delu na kmetiji.

S punco sva leto in pol nazaj prodala stanovanje v Ljubljani, oba pustila službe ter si v Prekmurju kupila kmetijo veliko cca. 5Ha. Posetvo zajema dobre 3Ha njiv, 1,5 Ha Gozda in 0,5Ha travnika. Prenovila sva starejšo hišo, imava pa še garažo, hlev za svinje in krave ( preurejava v skladišče ), gosp. objekt, ki ga nameravava preurediti v sušilnico in manjši kurnik, ki sem ga ogradil in teden dni nazaj nabavil 5 kur nesnic.

Lani sva posadila ind. konopljo, ostale njive oddajala, letos pa naredila intenzivni sadovnjak z leskami, posejala ajdo, riček oves in uredila zeliščni vrt. Drugo leto nameravava tudi posaditi še 0,5 Ha jagodičevja.

Odprla sva dopoplnilno dejavnost, se ukvarjala z birokracijo in kmetijo tudi preusmerila v ekološko.

Kar se tiče mehanizacije sva nabavila starejši manjši traktor, priključke pa nama posojajo prijazni sosedje.

Nekaj imava še rezerve, moram pa reči, da pridelke lepo prodajava, vsaj da pokrijeva življenske stroške. Imava pa še ogromno idej, ki pa jih ne bi našteval. Oba sva naredila izpit za traktor, nacionalno poklicno kvalifikacijo, etc.... .

Želim povedati, da mi delo in vse skupaj zelo ustreza, lahko sem tudi malo len in ni potrebno vsak dan 10ur na njivi čepet. Vse je odvisno od organizacije. O večjem številu živali zaenkrat še ne premišljujeva, saj hodiva na dopuste, skoraj več kot takrat ko sva bila v službi. Je pa življenje za 360stopinj drugačno...predvsem bolj mirno.

Edini problem, ki ga vidim je ogromno birokracije in pravil za ureditev objektov, dopolnilne dejavnosti, računovodstva in ostalih dovoljenj, ampak ko enkrat zalaufa tudi to ne bi smel biti problem. Midva sva še skoraj totalna začetnika in greva step-by-step.

Letos tudi misliva kandidirati na razpisu za mlade kmete.

Moji pogledi na kmetijstvo kar se tiče pokritja stroškov:

- lahko živiš tudi le od enega hektarja ( ok, če si res blizu mesta ), zato mi ni jasno, zakaj jamrajo tisti, ki imajo večje kmetije, da skoraj komaj preživijo. Mogoče zaradi tega ker že 300 let sadijo eno in isto ali pa pridelkom nekako ne znajo dati dodane vrednosti, ali pa se bojijo narediti nekaj novega...ne vem....jaz se izogibam pesimističnim komentarjem ala..ne splača se...ostani raje v službi...in druge bedarije.... .

Če ti pa ne rata s kmetijo oz ti takšno življnje ne ustreza, greš drugam - simple as that.

Tako da kar pogumno naprej...imata vso mojo podporo. Jaz 2leti nazaj nisem imel pojma o kmetijstvu ( še sedaj ubistvu počasi dojemam) - bil sem mestni otrok, ki je imel rad naravo, pisarniške službe pa ne

Lp Miha

Kmetijstvo je maraton in ne šprint. In tisti, ki je pretekel že ogromno kilometrov, ne bo kar tako odnehal. Tako da kdor govori takole na easy, da pač če ne bo šlo pač prodaš vse skupaj in greš, tole ni čist spoštljivo do tistih, ki se mučijo in vztrajajo kljub "slabšim časom". Ker dandanes je problem ravno to, da vsi že v naprej odnehajo.

Povedal si, da vama priključke posojajo prijazni sosedje.....enkrat se bo to končalo.... in takrat ne bo več tako zelo mirno in z računico.

Kmetovanja se učiš do smrti...

Simon MS je napisal/a:

Kmetijstvo je maraton in ne šprint. In tisti, ki je pretekel že ogromno kilometrov, ne bo kar tako odnehal. Tako da kdor govori takole na easy, da pač če ne bo šlo pač prodaš vse skupaj in greš, tole ni čist spoštljivo do tistih, ki se mučijo in vztrajajo kljub "slabšim časom". Ker dandanes je problem ravno to, da vsi že v naprej odnehajo. Povedal si, da vama priključke posojajo prijazni sosedje.....enkrat se bo to končalo.... in takrat ne bo več tako zelo mirno in z računico. Kmetovanja se učiš do smrti...

Se čisto strinjam s teboj in kmetijstvo ni lahek posel in verjamem da je potrebno ogromno volje in vztrajanja. Želel sem le povedati, da je v življenju nešteto stvari in če te stvar ne veseli se loti druge. Če bo človek NPR. vztrajal in delal kar mu ne paše samo zaradi tega ker so to delali že njegovi predniki pa je njegova odločitev... . In mislim, da je vsaka takšna ali drugačna odločitev spoštovanja vredna.

In zakaj spet (sicer pričakovani) pesimizem, da se bo vse lepo enkrat končalo...tako "Slovensko" se mi sliši heh...pa brez zamere...dajmo se raje vzpodbujati, iskati rešitve ( pa ne po Cerarjevo , ideje, deliti nasvete... kot pa se loviti na besede.

Lp

voodoomickey to tvojo kmetijo bi pa rad videl v živo,če je možno.

pokici je napisal/a:

voodoomickey to tvojo kmetijo bi pa rad videl v živo,če je možno.

Seveda in vabljeni v Prekmurje. Drugače pa nekaj slik na Facebooku pod Kmetija Meščanka na Goričkem.

voodoomickey:

Gresta se eko in sicer za take pridelke ko so subvencije nenormalno velike, lastni vložek pa izredno majhen. Hitro se lahko zgodi, da se v naslednjem obdobju subvencije drastično zmanjšajo.
Dokler sosedje posojajo stroje še gre. Dokler ni lomov na strojih/nabav "novih" strojev, ..., še gre.

Glede na pridelke, ki si jih navedel, da jih prodajata mi ne gre skozi kako lahko dva preživita samo od tega, razen če imata res stranke, ki so pripravljene plačati 10 kratnik cene ali pa je med pridelki tudi kaj takega, ki ima večjo "dodano vrednost".

Glede na opis, predvidevam, da sta v kmetijo vložila med 50 in 100k eur. Na srednji rok bo potrebno vložiti še nekaj 10k da zadevo spravita na neko normalno raven. Kdaj se vama to povrne? Ko enkrat potegneta črto in povesta od zdaj naprej bova pa kmetijo razvijala samo od prihodkov s kmetije, ker prihrankov več nimava ali jih pa nočeva vlagati se zadeva hitro ustavi.

Imamo kmetijo podobne velikosti plus še nekaj najete zemlje, nismo eko, razpisov se ne gremo ker smo premajhni in nimamo pogojev. Imamo vsakega po malo in če odšteješ delo mogoče ob dobrih letinah prideš na 0. Če šteješ delo pa ... Edina prednost je, da imaš domačo hrano. Brez službe ni šanse da bi eden preživel od tega, pa ne govorim o nekem luksuzu.

Sicer pa bi te prosil, da podaš opis stanja še čez nekaj let, ko bosta dala skozi vse začetne pluse.

Pa nisem vama proti, dejansko vama želim ogromno uspeha.

Kot že tolkrat do sedaj čista desetka,kar je napisal simonms,vse ostalo je kvasenje neumnosti.

Citiram:

lahko živiš tudi le od enega hektarja ( ok, če si res blizu mesta ), zato mi ni jasno, zakaj jamrajo tisti, ki imajo večje kmetije, da skoraj komaj preživijo. Mogoče zaradi tega ker že 300 let sadijo eno in isto ali pa pridelkom nekako ne znajo dati dodane vrednosti, ali pa se bojijo narediti nekaj novega...ne vem....jaz se izogibam pesimističnim komentarjem ala..ne splača se...ostani ra

Bog nedaj daj da bi imel 10 hektarov. Poharaš pol prekmurja in madžarske. Btw v lanskem letu ali si z konopljo in oddajanjem zemljišč pokril račune za elektriko in komunalo? Ali pa jaz vse narobe delam.