ti moraš vedno gledat povprečje mlečne črede (brez presušenih krav- mi večinoma doma dosegamo cca. 22-23 kg ss), medtem ko pa krave na višku laktacije sigurno zaužijejo tudi več kot 25 kg ss, medtem ko pa krave pred presušitvijo pa pod 20 kg ss

frisko je napisal/a:

Kar pa se tiče krmljenja močne krme ti je matematika čisto enostavna, ob predpostavki, da jemljeva trenutne cene brez ddv-ja. Soja- 316 eur/tona, sončnica 225 eur/t, koruza 161 eur /t in tritikala 160 eur tona min. dodatki cca 1000 eur/t te ta kombincija stane cca 9 centov /l mleka( če pa namesto svoje mešanice uporabiva K19-cca 0,23 eur/kg pa znese dobrih 10,5 centov /l).Če pa bi upošteval pri svoji mešanici da imaš v večini primerov svoje žito in koruzo pa se ta cena na l zniža vsaj za 1 cent če ne več.

Če prov razumem odebeljeno, se iz 1kg K-19 namolze 2l mleka. To me veliko bolj moti, kot podatek, koliko krava poje.

Velikokrat je razmerje med K-19 in litri 1:1 v povprečju pa 1:1,5. 1:2 je zelo malo krat, sploh na kmetijah z 9000l laktacijo. Bolj ko je intenzivna kmetija, manjše je razmerje.

Če bi tvoja matematika držala, je čisto enostavno kravam dajemo K-19 v količini, ki jo krava požre, se pravi, najbolje, da jo ima po volji, saj več ko bo požrla več bo evrčku. Brez veze se doma matrati z pridelavo žit, določene komponente kupovati in doma mešati močno krmo. Naročiš K-19 z cisterno, kipne u silos, iz njega pa letijo evrčki.

K-19 je bolj blažev žegen to ni za 9000 l
uporabljaj surovino imaš veliko boljši izplen in točno veš kaj imaš.

mustar je napisal/a:

frisko je napisal/a: Kar pa se tiče krmljenja močne krme ti je matematika čisto enostavna, ob predpostavki, da jemljeva trenutne cene brez ddv-ja. Soja- 316 eur/tona, sončnica 225 eur/t, koruza 161 eur /t in tritikala 160 eur tona min. dodatki cca 1000 eur/t te ta kombincija stane cca 9 centov /l mleka( če pa namesto svoje mešanice uporabiva K19-cca 0,23 eur/kg pa znese dobrih 10,5 centov /l).Če pa bi upošteval pri svoji mešanici da imaš v večini primerov svoje žito in koruzo pa se ta cena na l zniža vsaj za 1 cent če ne več. Če prov razumem odebeljeno, se iz 1kg K-19 namolze 2l mleka. To me veliko bolj moti, kot podatek, koliko krava poje. Velikokrat je razmerje med K-19 in litri 1:1 v povprečju pa 1:1,5. 1:2 je zelo malo krat, sploh na kmetijah z 9000l laktacijo. Bolj ko je intenzivna kmetija, manjše je razmerje. Če bi tvoja matematika držala, je čisto enostavno kravam dajemo K-19 v količini, ki jo krava požre, se pravi, najbolje, da jo ima po volji, saj več ko bo požrla več bo evrčku. Brez veze se doma matrati z pridelavo žit, določene komponente kupovati in doma mešati močno krmo. Naročiš K-19 z cisterno, kipne u silos, iz njega pa letijo evrčki.

Če boš krmil razmerje 1:1 boš letno ob koliko krav?50,60%?K18 1kg je za cca 2,2 l mleka,če ne dosegaš vsaj 2l iz kg k18 je nekaj narobe z obrokom.izgleda da z raznimi K-ji nimaš kakšnih izkušenj ,ker drugače ne bi napisal,da je najbolje če krmiš kravi po volji.V osnovi naj bi močna krma ne presegla 40% skupne zaužite SS.
Je pa velikokrat kakšen K vzrok za visoko število SC,če že ne iz drugega razloga je prednost ,da se meša iz komponent.

Vidim, da tut brati ne znate. Jaz sem pisal razmerje kg K-19 in litri mleka ne pa kg K-19 in kg voluminozne krme.

Se pravi, če boš kravi krmil samo voluminozno krmo bo dala 15l mleka na dan. Če ji boš dal še 1kg K-19 bo molzla 17l mleka. Če ji boš dal 2kg K-19 bo molzla 19l mleka....
Po vaše, gre tako?

mustar je napisal/a:

Vidim, da tut brati ne znate. Jaz sem pisal razmerje kg K-19 in litri mleka ne pa kg K-19 in kg voluminozne krme. Se pravi, če boš kravi krmil samo voluminozno krmo bo dala 15l mleka na dan. Če ji boš dal še 1kg K-19 bo molzla 17l mleka. Če ji boš dal 2kg K-19 bo molzla 19l mleka.... Po vaše, gre tako?

Mogoče te res ne znam brati,ampak najprej uravnoteži osnovno krmo,potem dodajaj močno krmo,če si uravnotežil osnovno pri 15l/dan potem ti vsak kg recimo K19 doda okoli 2 l mleka. Sicer pa glej ,da bo osnovna krma za več kot 15 l /dan.

frisko je napisal/a:

Kar pa se tiče krmljenja močne krme ti je matematika čisto enostavna, ob predpostavki, da jemljeva trenutne cene brez ddv-ja. Soja- 316 eur/tona, sončnica 225 eur/t, koruza 161 eur /t in tritikala 160 eur tona min. dodatki cca 1000 eur/t te ta kombincija stane cca 9 centov /l mleka( če pa namesto svoje mešanice uporabiva K19-cca 0,23 eur/kg pa znese dobrih 10,5 centov /l).Če pa bi upošteval pri svoji mešanici da imaš v večini primerov svoje žito in koruzo pa se ta cena na l zniža vsaj za 1 cent če ne več. Kokr vem je bilo mleko na zadnje še vedno plačano po 27 centov/l, upam da se razumeva sedaj zakaj se mleko splača delati iz krmil, pa naj bo to naslabi osnovni krmi ali dobri, dodatni liter mleka je vedno plačan enako.Hvala bogu da smo sposobni to delati, da na hrvaškem kupimo sončnico, repco in koruzo in posledično prodamo nazaj mleko, kdo je zdaj tukaj nesposoben. Pri mleku se moraš zavedati, da ob trenutnem sistemu nimaš popolnoma nobenega dela in stroška s trženjem dodatnih količin. Medtem ko pa ti predlagaš predelavo mleka in posledično višjo dodano vrednost, na trgu, ki je popolnoma prenašičen in posledično plasiranje event. povečanih količin izdelkov na trg povezanih z veliko dodatnih delovnih in denarnih resursov. Se pa moraš zavedati, da slovenija to prednost, da je v bližini držav, ki nimajo samooskrbe z mlekom in pri tem bo ta na hrvaškem še padla, saj je njihova mlečna prireja bazirala na kmetijah, ki so občuto bolj zadovžene kot slov. mlečne kmetije in še ob dejstvu da je hrvaška nehala izplačevati dodatno pomoč pri prireji mleka Pa nesmeš pozabiti da se kar nekaj mleka prideluje na kmetijah, ki imajo velik delež njiv oz.bi ga lahko povečali na račun trajnih travnikov. Takim kmetijam bi posledično imele boljši kolobar (manj problemov s koruznih hroščem v prihodnosti in možni vstop v kopop za njive). To bi lahko imelo posledico pridelavo osnovne krme še cenejše (npr. setev ozelenitve- pokrije ti strošek setve mnogocvetne ljuljke in posledično se ti tvoja voluminozna krma poceni).

Da se vrneva na začetek-govora je bilo o tem, da bi se morali javni svetovalci bolj posvetiti kmetom 9.000+, po drugi strani pa imamo povprečno mlečnost pod 6.000 ob krmljenju z koncentrati.
Po meni znanih podatkih je cena krme za l mleka (s potrebami za vzdrževanje) med 15-20 centi.
Medtem ko pa naj bi bile najkokurenčnejše(najcenejše) farme na travinju in paši zmožne imet tako lastno ceno.

Strinjam se, da boš ob dodatku koncentrata še vedno delal plus(prihodek), a ta bo manjši kot ob višjih cenah mleka.
Posledično ob ostalih enakih cenah(vhodnih stroških), bolj se ti splača koncentrat- višje ko so cene mleka.

In bolj se ti splača koncentrirat obrok, kvalitetnejša hrana (dražja), višje mlečnosti, višja kot je cena mleka.

ni glih prava tema ampak na hitro: osnovni obrok ni skoraj nikoli uravnotežen, najprej moraš osnovni obrok uravnati (uravnaš ga lahko s surevinami - to delamo pri nas, oz koncentrati-beljakovinsko oz. energetsko krmilo) ta uravnava ti ponavadi predstavlja majhen strošek (3-5 centovna dodatni liter mleka). ko imaš obrok uravnan lahko uporabljaš tudi k 19 in ti bo predstavljala 1 kg za dobra 2 litra (ob predpogoju uravnanga obroka) in tukaj je strošek cca dobrih 10 centov liter. S k19 se lahko pokriva potrebe krav tam do mlečnosti 8500 -9000 l. Za večje mlečnosti pa je bolj priporočljiv boljše krmilo npr top 60, tukaj pa je strošek na liter že 15 centov, ampak je mišljen za mlečnost nad 35 l.
vse skozi je bilo govora o povečevanju mlečnosti in povečevanje do določene meje se vsekakor splača, ker se ti fiksni stroški razdelijo na večjo količino mleka in ti posledično nižjo lastno ceno mleka. Pri lastni ceni mleka pa moraš upoštevati še marsikaj drugega kot le krmila oz. osnovno krmo.
V obdobju slabih cen pa je še toliko bolj pomembno da ti ostane kakšen evro več in ne samo na račun kleščenja stroškov ampak tudi na račun vložka, ki se ti obrestuje (z zmernim večanjem količin mleka na kravo si znižuješ lastno ceno mleka), če mene vprašaš je povečevanje finačnega toka bolj pomembno v obdobju slabih cen, kot v obdobju ko so cene visoke, ko že tako ustvarjaš dovolj dohodka za normalno preživetje (racionalno naj bi se obnašal tudi v obdobju dobrih cen in nastali dobiček hranil za slabe čase , kot je sedaj).

kot sem že omenil, ti bi moral znati terenski svetovalec spraviti mlečnost vsaj na 8000 če ne še več litrov po kravi (vsaj tok znanja bi moral imeti na območjih kjer je mlečna proizvodnja v večji meri prisotna, ker drugače se lahko vprašaš kaj sploh zna).Medtem ko pa bi se lahko specialisti posvetili kmetom nad to mlečnostjo. Ampak kot sem že omenil na začetku imam občutek da v sloveniji manjka za to veliko znanja, kjub temu da so ljudje zato plačani in uradno usposobljeni. in se strinjam z dklemen5-om da so večinoma kvalitetni strokovnjaki tujci, kar je pa zelo žalostno. V sloveniji ima veliko mlečnih kmetij že tako osnovne napake v prireji, da bomo zelo težko konkurirali na svetovnem oz. tudi evropskem trgu (le ta trg postavlja ceno tudi nam, kljub temu da ne prodajamo tja). Te napake pa se bi jih dalo urediti z zelo malo znanja o prireji (ali je to svetovalec, ali kakšen zootehnik, kmet. tehnik ..., ki je član družine)in sevede volje odločevalca da te nasvete upošteva. Za moj pojem se resni menegment pri prireji mleka začne nad 9000 l na kravo, prej pa so to bolj kot ne osnove s katerim smo imeli vsi zelo velike probleme, kljub temu da smo primerno izobraženi in v teoriji naj bi to obladali (upam da to pove več o našem šolskem sistemu, kot o samih nas).

dklemen5 je napisal/a:

mustar je napisal/a: Vidim, da tut brati ne znate. Jaz sem pisal razmerje kg K-19 in litri mleka ne pa kg K-19 in kg voluminozne krme. Se pravi, če boš kravi krmil samo voluminozno krmo bo dala 15l mleka na dan. Če ji boš dal še 1kg K-19 bo molzla 17l mleka. Če ji boš dal 2kg K-19 bo molzla 19l mleka.... Po vaše, gre tako? Mogoče te res ne znam brati,ampak najprej uravnoteži osnovno krmo,potem dodajaj močno krmo,če si uravnotežil osnovno pri 15l/dan potem ti vsak kg recimo K19 doda okoli 2 l mleka. Sicer pa glej ,da bo osnovna krma za več kot 15 l /dan.

To je teorija. Praksa pa je čisto nekaj drugega.

@frisko

Tole kar pišeš zdrži.
A s tako rejo si paše skoraj ne moreš več privoščit.
Podvržen si cenam koncentratov, surovin na katere nimaš vpliva.
Dolgoročno boš imel probleme kam z organskimi gnojili.
Rejo težje povečuješ (hlev, mehanizacija za spravilo, krmljenje), ponavadi se s hlevsko rejo še povečuje okvir živali.
Krave zdržijo manj laktacij.
Teže se preusmeriš ali zmanjšaš prirejo. Ne moreš si privoščit sezonskih telitev oz. ima manjši pomen.

Imaš pa seveda določene prednosti
konstantna proizvodnja, večanje mlečnosti z istim številom krav, boljši izkupiček pri nižjih cenah koncentratov, znanja je dovolj na trgu, večji prihodek na površino zemlje, boljša izkoriščenost razdrobljenih parcel


Mislim da ti bo vsak svetovalec znal določit nek preprost obrok, če mu dostaviš vhodne podatke. Vprašanje je bolj kvaliteta teh podatkov.