Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
sebo Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 04.03. 2009, 10:52 Prispevkov: 1140 Kraj: dolenska
|
Objavljeno: 12 Mar 2016 22:49 Naslov sporočila: |
|
|
Višje PP so še vedno zaradi zgodovine- max 30%znižanje do 2020.
Seveda to velja le za količine pred 2007. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sebo Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 04.03. 2009, 10:52 Prispevkov: 1140 Kraj: dolenska
|
Objavljeno: 12 Mar 2016 23:02 Naslov sporočila: |
|
|
tine je napisal/a: | V informacijo delu pisočih v tej temi je Josip Broz - Tito umrl leta 1980, s socialističnim sistemom v državi pa naj bi prekinili z volitvami 1990.
Če pogledam kakšen pogled na stvari se kaže v kakih odgovorih, pa očitno ni tako in so nekateri miselno še vedno v tistih časih. |
kmetje in politika so še vedno globoko v socializmu le da imamo sedaj leve in desne socialiste. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dklemen5 Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 15:01 Prispevkov: 662 Kraj: Gorenska
|
Objavljeno: 12 Mar 2016 23:03 Naslov sporočila: |
|
|
tine je napisal/a: | V informacijo delu pisočih v tej temi je Josip Broz - Tito umrl leta 1980, s socialističnim sistemom v državi pa naj bi prekinili z volitvami 1990.
Če pogledam kakšen pogled na stvari se kaže v kakih odgovorih, pa očitno ni tako in so nekateri miselno še vedno v tistih časih. |
Naj bi! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dklemen5 Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 15:01 Prispevkov: 662 Kraj: Gorenska
|
Objavljeno: 12 Mar 2016 23:06 Naslov sporočila: |
|
|
sebo je napisal/a: | tine je napisal/a: | V informacijo delu pisočih v tej temi je Josip Broz - Tito umrl leta 1980, s socialističnim sistemom v državi pa naj bi prekinili z volitvami 1990.
Če pogledam kakšen pogled na stvari se kaže v kakih odgovorih, pa očitno ni tako in so nekateri miselno še vedno v tistih časih. |
kmetje in politika so še vedno globoko v socializmu le da imamo sedaj leve in desne socialiste. |
Pozabil si še na stroko .... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
junc Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 05.02. 2012, 22:11 Prispevkov: 724
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 11:27 Naslov sporočila: |
|
|
sebo je napisal/a: | tine je napisal/a: | V informacijo delu pisočih v tej temi je Josip Broz - Tito umrl leta 1980, s socialističnim sistemom v državi pa naj bi prekinili z volitvami 1990.
Če pogledam kakšen pogled na stvari se kaže v kakih odgovorih, pa očitno ni tako in so nekateri miselno še vedno v tistih časih. |
kmetje in politika so še vedno globoko v socializmu le da imamo sedaj leve in desne socialiste. |
Že res, ampak dokler nastopaš na subvencioniranem trgu, ...
Je glih kakšna rešitev obstoječih pridelovalcev? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
frisko Traktorist
Pridružen/-a: 21.01. 2015, 18:30 Prispevkov: 143
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 11:37 Naslov sporočila: |
|
|
sebo je napisal/a: | frisko je napisal/a: | primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred. V sloveniji se moramo zgledovati po državah kjer je kmetijska zemlja težko dostopna in posledično draga, kar ima za posledico da moramo imeti čim večjo pridelavo na ha kmet. zemljišča. To pa dosežemo z večanjem mlečnosti (ker si s pridelavo osnovne krme omejen). Da se mleko splača delati iz krmil, pa pomoje še bolj drži za obdobja z nizko ceno mleka, saj če ti zmanjšaš skupno količino mleka ti posledično fiksni stroški vplivajo na višjo lastno cena mleka in si posledično še v slabšem položaju, kot če bi intenziveral proizvodnjo.
|
Ponavadi se ti z intenzivnostjo reje povečujejo stroški. Močna krma se ti splača če imaš drago osnovno vluminozno krmo. npr da ti je cena osnovne krme po litru podobna/dražja od l iz močne krme.
Drži da se ti splača močna krma ob istih fiksnih stroških, a če imaš dovolj kakovostno in poceni voluminozo najbrž ne.
V Soveniji imamo le cca 20% kmetijskih zemljišč, kjer se lahko gremo visoko mlečno proizvodnjo. Po drugi strani so ta še blizu urbanih središč.
Z visoko gostoto živali pridemo še do problema z organskimi gnojili.
Že trenutno je v Sloveniji preveč mleka oz. se ga veliko izvozi. Visoko intenzivne kmetije bi bilo smiselno bolj podpirat le ,če bi uspeli prodat to mleko predelano.Sploh ker se večino močne krme za tovrstno proizvodnjo uvozi.
tule je ravno en intervju na to temo
http://agrobiznis.finance.si/8842378/Agrarni-ekonomist-Ale%C5%A1-Kuhar-%C2%BBPotrebujemo-%C5%A1e-vsaj-30-lu%C5%A1tov%C2%AB |
Krava lahko zaužije določeno količino in to je cca 20-23 kg SS. Se reče ti se moraš sedaj gibati znotraj teh količin in ne moraš v nedogled povečevati količino zaužite osnovne krme. Osnovna krma v sloveniji je zelo različna, saj večini kmetov je še zmerej bolj pomembna količina pred kvaliteto. Imaš pa kmete, ki na slabšem terenu (hribovito) lahko pridelajo vrhunsko krmo (ob primerni agrotehniki- pravočasna košnja, dosejavanje travne ruše, pravilno gnojenje, izbira pravilnega hibrida in žetev ob primernem času, uporaba pravilna kombinacija kultur- mnogocvetna ljuljka+ koruza, lucerna...), po drugi strani pa se moraš se zavedati, da marsikateri ravninski kmet na odlični zemlji, dosega s travno silažo samo 5,5 NEL-a oz. koruzno silažo samo 6,3 NEL-a, zaradi tega ker tehnologije pridelave ni spreminjal že 30 let . Lahko pa dela napako pri tem da sadi koruzo na popolnoma neprimerne površine(npr na preveč lahkih tleh pridelujejo koruzo, medtem ko pa ne izkorišča potenciala dosevkov na takih površinah. V jesenskem in spomladanskem času na takih tleh ponavadi nimamo problema z vodno bilanco, amapk te njive ne namenijo setvi mnogocvetne ljuljke oz. žita za košnjo, ampak na njih ima praho (kar s stališča obdelave tal popolnoma nepotrebno) Na spremenjen način bi v večletnem povprečju vsekakor dobili iz te površine več in posledično cenejšo osnovno krmo. Zato vsekakor ni samo 20 % površin kjer se da pridelati zelo dobro krmo ampak občutno več.
Kar pa se tiče krmljenja močne krme ti je matematika čisto enostavna, ob predpostavki, da jemljeva trenutne cene brez ddv-ja. Soja- 316 eur/tona, sončnica 225 eur/t, koruza 161 eur /t in tritikala 160 eur tona min. dodatki cca 1000 eur/t te ta kombincija stane cca 9 centov /l mleka( če pa namesto svoje mešanice uporabiva K19-cca 0,23 eur/kg pa znese dobrih 10,5 centov /l).Če pa bi upošteval pri svoji mešanici da imaš v večini primerov svoje žito in koruzo pa se ta cena na l zniža vsaj za 1 cent če ne več. Kokr vem je bilo mleko na zadnje še vedno plačano po 27 centov/l, upam da se razumeva sedaj zakaj se mleko splača delati iz krmil, pa naj bo to naslabi osnovni krmi ali dobri, dodatni liter mleka je vedno plačan enako. Če pa predpostavim da veliko kmetov nima uravnanega obroka in bi samo z določeno surevino uravnal obrok potem je dodaten liter mleka še cenejši. Zato jaz trdim da stroka premajhno vlogo odigra pri temu segmentu, saj marsikateri kmet ni sam sposoben urediti uravnave obroka (to bi moral kmetu že naresti lokalni svetovalec in niti ni potrebe po specialistu. Drugače je bilo mišljeno po 1. verziji PRP da bi ravno analize krme in posledično izračun obrokov bil del kopop-a, ampak se je bruslju zdelo absurdno da to ni že standard (po njihovem se plačuje le nadstandard). Vse to pa bi opravljali v večini primerov lokalni svetovalci, kot je to že sedaj praksa pri gnojilnih načrtih)
Kar pa se tiče uvoza beljekovinskih komponent in koruze iz tujine in pridelava mleka iz tega in nankadnega izvoza, pa se v celoti pridružujem kmetovalčevem mnenju. Hvala bogu da smo sposobni to delati, da na hrvaškem kupimo sončnico, repco in koruzo in posledično prodamo nazaj mleko, kdo je zdaj tukaj nesposoben. Pri mleku se moraš zavedati, da ob trenutnem sistemu nimaš popolnoma nobenega dela in stroška s trženjem dodatnih količin. Medtem ko pa ti predlagaš predelavo mleka in posledično višjo dodano vrednost, na trgu, ki je popolnoma prenašičen in posledično plasiranje event. povečanih količin izdelkov na trg povezanih z veliko dodatnih delovnih in denarnih resursov.
Se pa moraš zavedati, da slovenija to prednost, da je v bližini držav, ki nimajo samooskrbe z mlekom in pri tem bo ta na hrvaškem še padla, saj je njihova mlečna prireja bazirala na kmetijah, ki so občuto bolj zadovžene kot slov. mlečne kmetije in še ob dejstvu da je hrvaška nehala izplačevati dodatno pomoč pri prireji mleka
Pa nesmeš pozabiti da se kar nekaj mleka prideluje na kmetijah, ki imajo velik delež njiv oz.bi ga lahko povečali na račun trajnih travnikov. Takim kmetijam bi posledično imele boljši kolobar (manj problemov s koruznih hroščem v prihodnosti in možni vstop v kopop za njive). To bi lahko imelo posledico pridelavo osnovne krme še cenejše (npr. setev ozelenitve- pokrije ti strošek setve mnogocvetne ljuljke in posledično se ti tvoja voluminozna krma poceni). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matko92 Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 01.05. 2011, 13:36 Prispevkov: 946 Kraj: Gorenjska
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 13:51 Naslov sporočila: |
|
|
frisko je napisal/a: | sebo je napisal/a: | frisko je napisal/a: | primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred...
|
Ponavadi se ti z intenzivnostjo reje povečujejo stroški. Močna krma se ti splača če imaš drago osnovno vluminozno krmo. npr da ti je cena osnovne krme po litru podobna/dražja od l iz močne krme... |
Krava lahko zaužije določeno količino in to je cca 20-23 kg SS. Se reče ti se moraš sedaj gibati znotraj teh količin in ne moraš v nedogled povečevati količino zaužite osnovne krme. Osnovna krma v sloveniji je zelo različna, saj večini kmetov je še zmerej bolj pomembna količina pred kvaliteto... |
Tole, kar je odebeljeno, ne bo čisto držalo. Predvsem je pomembno to, da veš, da krava lahko iz osnovne, torej voluminozne krme zaužije samo 12-14kg SS, kar pa jo lahko zaužije več, je pa odvisno od tega, koliko ti da mleka in to pa lahko dosežeš samo z MVD in močnimi krmili.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
frisko Traktorist
Pridružen/-a: 21.01. 2015, 18:30 Prispevkov: 143
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 15:10 Naslov sporočila: |
|
|
debata je šla o prehrani krav molznic z mlečnostjo 9000 l na laktacijo. tukaj imaš zauživanje dobrih 20 kg SS, ampak se razume voluminozna + močna krma, od tega je cca do 15 kg SS iz voluminozne preostanek iz močne. Mogoče bi moral to že prej natančneje opredeliti. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dklemen5 Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 15:01 Prispevkov: 662 Kraj: Gorenska
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 15:17 Naslov sporočila: |
|
|
[quote="matko92"] frisko je napisal/a: | sebo je napisal/a: | frisko je napisal/a: | primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred...
|
Ponavadi se ti z intenzivnostjo reje povečujejo stroški. Močna krma se ti splača če imaš drago osnovno vluminozno krmo. npr da ti je cena osnovne krme po litru podobna/dražja od l iz močne krme... |
Krava lahko zaužije določeno količino in to je cca 20-23 kg SS. Se reče ti se moraš sedaj gibati znotraj teh količin in ne moraš v nedogled povečevati količino zaužite osnovne krme. Osnovna krma v sloveniji je zelo različna, saj večini kmetov je še zmerej bolj pomembna količina pred kvaliteto... |
Tole, kar je odebeljeno, ne bo čisto držalo. Predvsem je pomembno to, da veš, da krava lahko iz osnovne, torej voluminozne krme zaužije samo 12-14kg SS, kar pa jo lahko zaužije več, je pa odvisno od tega, koliko ti da mleka in to pa lahko dosežeš samo z MVD in močnimi krmili.. [/q
Je kar prav napisano da krava lahko poje 20-23 kg SS ,seveda z zdravim vampom ,koliko ti pa da mleka pa je odvisno od krmne vrednosti zaužitega. SS je tako iz osnovne krme ,kot močne krme.MVD se krmijo od 120-220g/kravo (odvisno od sestave) in ima v SS zelo majhen delež napram ostali krmi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
2ndBlitz Kmetovalec
Pridružen/-a: 11.10. 2012, 16:43 Prispevkov: 84
|
Objavljeno: 13 Mar 2016 19:04 Naslov sporočila: |
|
|
Kot imam jaz podatke v praksi pojejo mal več. 25kg SS ali več.
(v top laktaciji)
Izraelci in Američani so prišli tudi do 32kg.
At peak milk yields of up to 40 litres/day most cows have relatively little difficulty consuming sufficient feed to support their production. Once daily DM intakes of 24 kg or more are required by yields much in excess of 40 litres/day, however, increasing problems arise ...
Potem se pogovarjamo o drugih problemih, ki se kopičijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|