[quote="sebo"]

frisko je napisal/a:

sebo je napisal/a: Tole kar ti opisuješ so bolj naloge te pa bom takole vprašal, koliko kmetij z mlečnostjo 6000 l pa ima sploh namen poslušati in upoštevati nasvet specialista oz nasvet drugega kmeta z več znanja. Lahko ti rečem da zelo majhen delež, kar ti večina pripomni, če smo takole delali 20 let in smo preživel, zakaj pa nebi še naprej. In se reče da zaintereseranih kmetov za resno svetovanje je malo. V 40 urnem delovniku na teden pa se da veliko postoriti če je volja in še bolj pomembno če je znanje. Jaz mislim da pa tega v sloveniji na vseh področjih občutno primankuje (pa naj bo to na fakulteti, oz srednjih šolah ali na svetovalni). Pa tukaj ne mislim znanje, ki je bil aktualno pred 20 leti, ampak znanje oz. trendi trenutno. Npr tehnologija prireje na . Ni nujno da je kmetija z manjšo mlečnostjo manj konkurenčna, saj imajo npr NZ,Irci precej nizko mlečnost po kravi pa so kljub temu cenovno konkurenčni. V obdobju visokih cen se prav gotovo splača višja mlečnost . V Sloveniji nimamo enotne strategije, kaj si želimo. Včasih je to celo boljše saj je tako več odvisno od posameznika, kot pa od tega da je nekdo podpiran s strani države. V novem PRP-ju so namenjena sredstva za t.i. prenos znanja. Če se rejci povežete in si določite smele rejske cilje in to predstavite ministrstvu se bo verjetno našel denar. Sam potlej se večkrat zgodi, da vsak vleče na svojo stran in na koncu ostane po starem. Ravno sedaj je odprt razpis za društva, ki delujejo na področju kmetijstva. Sicer ni veliko denarja, je pa eden izmed upravičenih stroškov tudi najem predavateljev. Kolikor sem preletel je tudi "Traktor forum" lahko društvo, ki vloži vlogo. Mogoče se vas najde 10-20 tle gor in si najamete inštruktorja iz tujine, država pa vam krije do 70% stroškov.

Ne mešat prenos z izvajanjem rejskih programov. Rejske organizacije so potrjene s strani ministrstva za več let vnaprej, tako da se ne da kar zmušljevat da bi imela csaka vas svoj selekcijski program. Je pa zopet tako, da gre vecino denarja za rejske organizacije fakulteti za izvajanje strokovnega dela. Bi bilo zanimivo kako bi odreagiralo ministrstvo, če bi neka rejska org. hotela imet privat .... Malo off topic.

frisko je napisal/a:

primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred. V sloveniji se moramo zgledovati po državah kjer je kmetijska zemlja težko dostopna in posledično draga, kar ima za posledico da moramo imeti čim večjo pridelavo na ha kmet. zemljišča. To pa dosežemo z večanjem mlečnosti (ker si s pridelavo osnovne krme omejen). Da se mleko splača delati iz krmil, pa pomoje še bolj drži za obdobja z nizko ceno mleka, saj če ti zmanjšaš skupno količino mleka ti posledično fiksni stroški vplivajo na višjo lastno cena mleka in si posledično še v slabšem položaju, kot če bi intenziveral proizvodnjo.

Ponavadi se ti z intenzivnostjo reje povečujejo stroški. Močna krma se ti splača če imaš drago osnovno vluminozno krmo. npr da ti je cena osnovne krme po litru podobna/dražja od l iz močne krme.
Drži da se ti splača močna krma ob istih fiksnih stroških, a če imaš dovolj kakovostno in poceni voluminozo najbrž ne.

V Soveniji imamo le cca 20% kmetijskih zemljišč, kjer se lahko gremo visoko mlečno proizvodnjo. Po drugi strani so ta še blizu urbanih središč.
Z visoko gostoto živali pridemo še do problema z organskimi gnojili.

Že trenutno je v Sloveniji preveč mleka oz. se ga veliko izvozi. Visoko intenzivne kmetije bi bilo smiselno bolj podpirat le ,če bi uspeli prodat to mleko predelano.Sploh ker se večino močne krme za tovrstno proizvodnjo uvozi.

tule je ravno en intervju na to temo
http://agrobiznis.finance.si/8842378/Agrarni-ekonomist-Ale%C5%A1-Kuhar-%C2%BBPotrebujemo-%C5%A1e-vsaj-30-lu%C5%A1tov%C2%AB

sebo je napisal/a:

frisko je napisal/a: primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred. V sloveniji se moramo zgledovati po državah kjer je kmetijska zemlja težko dostopna in posledično draga, kar ima za posledico da moramo imeti čim večjo pridelavo na ha kmet. zemljišča. To pa dosežemo z večanjem mlečnosti (ker si s pridelavo osnovne krme omejen). Da se mleko splača delati iz krmil, pa pomoje še bolj drži za obdobja z nizko ceno mleka, saj če ti zmanjšaš skupno količino mleka ti posledično fiksni stroški vplivajo na višjo lastno cena mleka in si posledično še v slabšem položaju, kot če bi intenziveral proizvodnjo. Ponavadi se ti z intenzivnostjo reje povečujejo stroški. Močna krma se ti splača če imaš drago osnovno vluminozno krmo. npr da ti je cena osnovne krme po litru podobna/dražja od l iz močne krme. Drži da se ti splača močna krma ob istih fiksnih stroških, a če imaš dovolj kakovostno in poceni voluminozo najbrž ne. V Soveniji imamo le cca 20% kmetijskih zemljišč, kjer se lahko gremo visoko mlečno proizvodnjo. Po drugi strani so ta še blizu urbanih središč. Z visoko gostoto živali pridemo še do problema z organskimi gnojili. Že trenutno je v Sloveniji preveč mleka oz. se ga veliko izvozi. Visoko intenzivne kmetije bi bilo smiselno bolj podpirat le ,če bi uspeli prodat to mleko predelano.Sploh ker se večino močne krme za tovrstno proizvodnjo uvozi. tule je ravno en intervju na to temo http://agrobiznis.finance.si/8842378/Agrarni-ekonomist-Ale%C5%A1-Kuhar-%C2%BBPotrebujemo-%C5%A1e-vsaj-30-lu%C5%A1tov%C2%AB

Odličen je komentar na koncu: če nam tretjerazredni ekonomist soli pamet je isto, kot če nogometaš iz tretje slovenske lige pametuje, kako naj bi igrali na Anfieldu.

Tudi tvoj komentar je zelo čuden. To, da je preveč mleka in ga Slovenija veliko izvozi je samo znak, da imamo nadpovprečno število govedorejcev, ki so sposobni pridelati mleko pod svetovno ceno, zato ga lahko prodajo na prostem trgu. To, da mlekarji niso sposobni iz tega mleka narediti izdelke z dodano vrednostjo in jih prodati na svetovnem trgu pa seveda ni problem kmetov. Žal tega poleg tretjerazrednih ekonomistov in politikov še marsikdo ne razume. Enako kot tarnanje nad izvozom hlodov namesto pohištva z visoko dodano vrednostjo. To so pravljice za otroke. Nihče nikomur ne brani, da začne iz mleka delati super jogurte ali sire z ne vem kakšnim čudodelnim delovanjem, ali iz domačih hlodov najprestižnejšega pohištva. Namesto, da neprestano gobezdate kako bi kaj bilo treba, naredite nekaj. In čvekanje kako je neumno izvažati surovine ali polizdelke samo dokazuje, kako nismo sposobni (pa čeprav si sami domišljamo kako sposobni in odlični smo) iz surovin, ki jim imamo na voljo dovolj, narediti nekaj več. Stari Grki so imeli lep pregovor Hic Rhodos, hic salta. Če misliš, da se nekaj da narediti, potem to naredi, ne pa pridigaj drugim, kaj naj naredi.
Vsak kmet bo mleko ali hlode prodal domačemu kupcu, če mu bo plačal pod enakimi pogoji kot tujec.
Žal gre pri nas vse v komunistični smeri: vzemi tistemu, ki nekaj ima, in daj tistemu, ki nič nima. Čeprav se je v zadnjem stoletju, kar nekako komunizem lahko videvamo v praksi, še vedno dokazalo, da je sistem uničujoč in da na koncu nihče nič nima, je tudi pri nas (ki smo to lahko v praksi doživeli) še vedno dovolj bedakov, ki to komunistično miselnost sicer zavito v vedno nove lepe besede, prodajajo naprej.
Tudi tvoje ideje so zelo čudne: uvoz močne krme in predelava v mleko je ravno to kar pridigaš: dodajanje višje vrednosti in ne vem zakaj naj bi sedaj to država začela zavirati.
To je podobno kot če bi sedaj najprej začeli napadati Akrapoviča, ker izdeluje in prodaja "samo" auspuhe in to celo tujcem, namesto, da bi jih prodajal domačim izdelovalcem motornih koles in avtomobilov. V drugi točki pa naj bi ga država nehala podpirati, ker surovine, ki jih potrebuje za auspuhe tudi uvaža.
Dajte uporabit malo zdrave kmečke pameti.

Čista desetka za napisano.

kmetovalec je napisal/a:

primerjavo Tudi tvoj komentar je zelo čuden. To, da je preveč mleka in ga Slovenija veliko izvozi je samo znak, da imamo nadpovprečno število govedorejcev, ki so sposobni pridelati mleko pod svetovno ceno, zato ga lahko prodajo na prostem trgu. ke pameti.

1- to da Slovenija izvaža mleko in glede na trenutno stanje v mlečni proizvodnji je tudi odraz tega, da je mleko še vedno podprto prek PP in s tem, da so kmetje zadovoljni z relativno nizkim prihodkom ter da smo blizu trgov, kjer mleka manjka oz. vsaj ga je.
Da nismo ravno konkurenčni govori že dejstvo, da nismo uspeli doseč mlečnih kvot na letnih ravneh.

2 Izhodišče(replika) je bilo, da bi morali svetovalci več pozornosti namenit kmetijam 9.000+. Nobenemu se ne brani dosegat takih rezultatov. a po moje vsaj zaenkrat to ne more bit priotiteta v mlečni proizvodnji.

3 Nič nimam proti izvozu tako hlodovine kot mleka, če je to nekomu (kmetu) rentabilno; ne gre pa tega dodatno stimulirat v smislu nekdanjih izvoznih spodbud

4 Akrapovič in doseganje 9.000+ po kravi imajo bolj malo skupnega.
Edino če nam uspe to mlečnost doseč z vrednostjo krme pod 10 centov za l oz lastno ceno pod 20c.

V Sloveniji podpirati kmetije z 10 tisoč litri mleka ne bo prineslo nikomur nič dobrega. Razen predelovalcem in trgovcem, poceni surovino! Kmet bo še vedno revež z rokami do tal in pufom za tri generacije. Da vpliva na že dovolj onesnaženo okolje niti ne omenjamo.
Slovenska stroka in politika bi morali v prvi vrsti dvigniti kupno moč prebivalstva, da ljudje ne bi več kupovali cenene hrane tujih ponudnikov in bi si lahko privoščili kvalitetno hrano po ceni ki je poštena za vse vpletene.
Slovensko okolje je v 70% ,primerno za majhne butične kmetije in ne neke megalomanske farme. Najpomembnejse pa je, da edino ekološko kmetovanje na dolgi rok lahko zadovolji potrebe po hrani.

Noben ekstrem ni dober.
NI nujno da je intenzivno ekološko bolj prijazno do okolja.
Kupna moč se lahko hitro dvigne prek nižjih davkov, a kaj ko to pomeni plačljivo zdravstvo, deloma šolstvo, dražji vrtci, slabše ceste itn.
Dvomim, da bi ljudje kupovali kvalitetnejšo hrano oz bi jo v večjem obsegu.
Kvalitetna hrana je že danes relativno poceni pri kmetu doma.

Mal OT
Plačljivo zdravstvo? A nimamo tega itak že? Slabše ceste? Ne se hecat, žal je marsikatera poljska pot bolj udobna za vožnjo kot pa to, čemur mi pravimo cesta ...

sebo je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: primerjavo Tudi tvoj komentar je zelo čuden. To, da je preveč mleka in ga Slovenija veliko izvozi je samo znak, da imamo nadpovprečno število govedorejcev, ki so sposobni pridelati mleko pod svetovno ceno, zato ga lahko prodajo na prostem trgu. ke pameti. 1- to da Slovenija izvaža mleko in glede na trenutno stanje v mlečni proizvodnji je tudi odraz tega, da je mleko še vedno podprto prek PP in s tem, da so kmetje zadovoljni z relativno nizkim prihodkom ter da smo blizu trgov, kjer mleka manjka oz. vsaj ga je. Da nismo ravno konkurenčni govori že dejstvo, da nismo uspeli doseč mlečnih kvot na letnih ravneh. 2 Izhodišče(replika) je bilo, da bi morali svetovalci več pozornosti namenit kmetijam 9.000+. Nobenemu se ne brani dosegat takih rezultatov. a po moje vsaj zaenkrat to ne more bit priotiteta v mlečni proizvodnji. 3 Nič nimam proti izvozu tako hlodovine kot mleka, če je to nekomu (kmetu) rentabilno; ne gre pa tega dodatno stimulirat v smislu nekdanjih izvoznih spodbud 4 Akrapovič in doseganje 9.000+ po kravi imajo bolj malo skupnega. Edino če nam uspe to mlečnost doseč z vrednostjo krme pod 10 centov za l oz lastno ceno pod 20c.

O podpiranju in nepodpiranju dosedaj sploh ni bilo govora ,debata je bila v smeri,da z dobrim manegmentom je možno znižat lastno ceno mleka in ostati konkurenčen na svetovnem trgu.Prisotni so že predvsen tuji strokovnjaki ,ki to obladajo,plača pa se ga po učinku,še vedno pa trdim,da je dovolj prostora za naše eksperte na tem področju,seveda je pa glavni pogled manegment in ekonomika.
Da je v Sloveniji toliko mleka so predvsem zaslužne naravne danosti ki ne dopuščajo konkurenčnega poljedelstva.

Trenutno je v mlečni proizvodnji prioriteta ekonomika pa naj bo to pri 6000,ali 9000,to je stvar vsakega posameznega rejca kje se vidi.

Neposrednih PP za mleko razen za hribovite predele ni več v novi prspektivi ,zato nimajo PP trenutno nobene vloge pri količini mleka,največji krivec za povečano količino so dobre vremenske razmere v .l 2014,posledično krma z večjo krmno vrednostjo za l.2015 in dobre cene mleka konec 2014 in začetek 2015.

V informacijo delu pisočih v tej temi je Josip Broz - Tito umrl leta 1980, s socialističnim sistemom v državi pa naj bi prekinili z volitvami 1990.

Če pogledam kakšen pogled na stvari se kaže v kakih odgovorih, pa očitno ni tako in so nekateri miselno še vedno v tistih časih.