130656 je napisal/a:

Samo meni to domače testirnanje ne pove veliko, ker spet ni vsako leto enako. Sem v sosednji temi pisal. Isti pogoji ista tehnologija lani kar dosti manj pridelka. Faktor je voda. Recimo nikjer v katalogih ne piše kako se obnese proti toksinom. In potem imaš probleme v hlevu z podmladkom, mlekom ...

Koliko pa ti bodo povedali tuji poizkusi mogoče v povsem drugačnih razmerah?Vedi ,da semenarske hiše niso zainterisirane za poizkuse na slabih tleh.Še vedno največ izveš iz domačega poskusa v tvojem okolju in tipu tal,razmere pa se tako ali tako stalno spreminjajo.
O toksinih direktno ne piše ,opisujejo pa tolerantnost na helmitisporium ,fusarium in podobno,ti povzročitelji tvorijo toksine.
V silaži toksini izvirajo iz rastline,v pridelavi zrnja pa se povečajo zaradi novodobnega načina sušenja(beri segrevanja vlažnega zrnja na kupu,da ob sušenju porabijo manj energije)
Če pa pride do preseženih toksinov si lahko pomagaš z naravnimi vezalci.
Opažam eno zadevo,precejkrat so toksini omenjeni v raznoraznih temah ,prav je ,da se zavedamo tega problema,sam se mi pa zdi čudno ,da je tako razmahnjen problem v pridelavi koruze na tleh kjer se orje,kjer te probleme oranje" kakor" minimalizira.

Je življenje prekratko, vsak hibrid dobro siplje če ima pogoje.

130656 je napisal/a:

Je življenje prekratko, vsak hibrid dobro siplje če ima pogoje.

To pa še zdaleč ne drži da vsak hibrid v istih pogojih enak drugemu, o dolžini življenja pa borba je do konca.

dejansko se mi zdi najboljša rešitev uporaba več različnih hibridov (osebno od 6 do in tako tveganje razpršiš.
dejanko se lahko hibrid, ki se ti eno leto pokaže kot veliko boljši kot drugi, drugo leto zaradi vpliva vremenskih dejavnikov stanje popolnoma obrne. Npr. lansko leto smo imeli problem pri določenem hibridu s prečno progastjo (jesen je bila zelo topla in vlažna-kmalu je v ljubljanski kotlini nastopila megla) medtem ko pa je bil ta hibrid v letu 2014 daleč najboljši.
Zato jaz stavim na setev tako veliko število hibridov, da le ti v povprečju dajo vedno soliden pridelek (eni so slabi, drugi pa odlični) in posledično nimaš prevelikih nihanj s pridelki med leti. Stalnost pridelka pa je zelo pomembna če si živinorejec.

Največja napaka je lahko lakomnost. Če zapadeš v "analizo" poiskusuv na terenu se ti lahko od tega in računanja zmeša. Pri posameznemu kmetu je od hibrida do hibrida tudi do 5t/ha razlike (pridelki 11-16t). Pa čeprav je njiva ista in tehnologija ista nam veliko pove o razliki v pridelku med posameznimi hibridi. To finančno seveda pomeni ogromno razliko. Ampak, ko pa začneš gledati sliko večih let pa se vse to poruši.
Zanašati se je potrebno na hibride, ki so na terenu že več let in tudi kaj novega probati. Tudi jaz imam kakšno izkušnjo, ko se je nek izkazal oh in sploh, vendar je bilo drugo leto obratno. To ponavadi velja za kake nove hibride, tista slabša zemljišča. Na najboljših si lahko pri izbiri hibrida privoščimo več tistega "vseeno kateri hibrid". Sejem 3-4 hibride, od tega 2-3 tiste kot pretekla leta in 1-2 nova.

sigurno tudi pri nas nimamo 8 hibridov enakomerno razdeljenih. Pri nas pride že to do izraza to da sadim koruzo v 2-3 časovnih terminih. Nekaj malega že aprila, večino po odkosu trave in žita (že tukaj se lahko to še dodatno razdeli v 2 termina ) in zadnja leta (izjemo lanskega letu) še po siliranem ječmenu v voščeni zrelosti. Tako da imam razpršenost sajenja (delovna konica je daljša in posledično imam vso gnojevko do sredine junija uporabljeno za setev glavnih kultur- posledično manjša potreba po nabavi min. gnojila- za koruzo kupujem samo še urejo) in pri tem gledam še nato, da koruze kombiniram tako da, tudi cvetenje koruze pride v različna obdobja (vpliv suše se zmanjša)
Jasno pa je da imaš v principu določene koruze v stalnici nekaj jih vedno probavaš in posledično kakšno opustiš nasllednje leto.

Ko smo sadili še anjou 387, ki ga je prodajala še semenarna mi je bil to vrhunski hibrid. Sedaj pa me je od LG 33,87 (naj bi bil to isti hibrid) popolnoma razočaral in imam za glavni hibrid LG 34,90 in od Plante 4424, (večinoma sejano v žačetku do sredine maja po odkosu) medtem pa ko je za po siliranem ječmenu v letu 2014 dala najboljši pridelek lg 33,311, planta 437 in lg 33,310, med tem ko pa sta bil lg.33.30 in pionnir P9241 zelo povprečni če ne skoraj podpovprečni (to govorim o roku setve 13.6.2014) Tukaj je v največji meri odigrala vlogo rast v štartu ki je bila pri prvih treh najhitrejša.

to pa definitino drži da na slabih tleh se veliko bolje, en povprečen hibrid obnese in tam tudi nikoli ne sprobavam naj elitnejših hibridov.

Hibridi od plantane vsebujejo največ toksinov ker pač smo dali na analizo in bila je to edina koruza na keteri je bilo vidno več plesni kot na ostalih tako da nevem no


lp

osebno s toksini nimamo problemov v povprečnem letu, saj je večina koruze namenjena silaži in se posledično hitreje umakne s polij. Kar sem opazil da je občutljivost pionerjevih hibridov na bulovo snet (na peščenih tleh ob pomanjkanju vode) večja kot od drugih semenarskih hiš

Simon MS je napisal/a:

Največja napaka je lahko lakomnost. Če zapadeš v "analizo" poiskusuv na terenu se ti lahko od tega in računanja zmeša. Pri posameznemu kmetu je od hibrida do hibrida tudi do 5t/ha razlike (pridelki 11-16t). Pa čeprav je njiva ista in tehnologija ista nam veliko pove o razliki v pridelku med posameznimi hibridi. T.

PA to je isti zrelostni razred

Načeloma ima večji FAO večji potencial za pridelek, vendar nekako velja da v primeru sušnega leta višji FAO bolj stisne, v vlažnih letih pa je problem visoke vlage ob spravilu. Jaz izbiram med 330-380.