Lenny je napisal/a:

@strojnik Če je zrno prebito se bo prebavilo. Skozi pride samo cela prazna lupina, ki se jasno ne prebavlja.

Žal ne drži. Če je presuha, pa je zrnje zbit in stisnjen, pa se ne prebavi. Smo nekaj kupovali, pa smo se zmenil, čez 2 dni kombajn, ampak je bila žal prezrela. Draga šola, pa kaj naj zdj, za drugič vemo

Nisrm ziher za kaj gre, ampak pri eni kravi opažam neprebavljena koruzna zrnja tako silažna kot iz gnetilnika. Pri vseh ostalih tega ni. Tudi sicer je bolj mahnjena na žitne kosmiče. Najbrž prehitra prebava. Ampak voluminozne krme precej prebavi. Pomoje gre prej za kako presnovno motnjo kot pa presuho silažo.

Mi smo lani poskusli AS hibride in morem rečt, da so bli res vrhunski v primerjavi s njihovo ceno fo je bil 380 tekla pa je 16-17ton po hektaju tako da bomo letos sadili še dosti več te koruze.

strojnik je napisal/a:

Jaz vedno bolj favoriziram BC hibridne. Seveda obvezno staygreen in FAO 400+. Lani je Bc408b dal več kot Syngentin Timic. Sy Kreon je bil pod pričakovanji. Bc418b (Jennifer) nekako na ravni s Timic. Pri enem smo lani siliral neko pionerr FAO okoli 350-380, povsem zelena, prčakoval da se bo s kombajna vscal... Izkazalo se je, da je prezrela. Zrnje povsem suho in ga kljub dobri zdrobljenosti krave ne prebavijo v celoti.

Saj je na trgu veliko boljših hibridov od Timica, razlog zakaj ga še vedno sejem je da mi preverjeno daje tudi v "ekstremnih" (zame je to bilo l.2013) razmerah še vedno soiliden pridelek. Bc 418b je zelo dober hibrid -za ta denar!, lani se je dobro obnesu da je enakovreden Timicu...ja in ne zmotilo me je to da kljub stay green začela turšca prehitro sušit napram dozorevanju storža.
Letos bom v manjšem obsegu probal Bc 408b taki visokoproduktivni hibridi so mi interesantni vendar treba bit previden, ob bolj zahtevnih vremenskih pogojih znajo pridelki precej, precej bolj zanihat... reci kake so tvoje izkušnje pri tem hibridu?

Timic je kar spodobn hibrid. Je pa tako da je malo preveč € v igri, da bi ga v šodr sejal. Je pa zaradi konstantnosti pri nas merilo za hibride, ki jih probamo.
408B se je v zadnjih nekaj letih, kar sejemo lepo obnesla. Žal ne ostane tako dolgo povsem zelena, da bi storž bil povsem zrel. Ima le malo nižji fao in genetiko malo drugačno in ga je treba prej pospravit ali malo višje žet. Je pa pod črto hibrid, ki je odličen, pa še ugoden hkrati. Lani jim je v poskusih dal tudi 100t silaše po ha. 418b pa lani se ni znašla. Jo je cvrlo ravno v nepravem času.
Še eno opažanje: Ob mešani setvi, npr.:tri vrste 408b in tri vrste timic, so storži dosti bolj napolnjeni kot v čisti setvi enega hibrida

Med bc in LG je razlika 10€ vreča, to je 30-40€ ha, se splača "šparat" pri semenu?

Bc je dostikrat boljši od konkurence, ker je "izdelan" za našo klimo. Večina hibridov bolj elitnih semenarjev je selekcionirana za nekoliko bolj severne dežele od nas.
Kar je treba narest je, da si vzamemo čas in pravilno izberemo hibride, ki bi lahko odgovarjali ter jih preizkusimo vzporedno z trenutnim izborom. Predno smo prešli iz Bc318 na timic in bc408b smo preizkusili kws, zp, pionerr, lg... Pravtako se to ni zgodilo včeraj, preizkušamo vsako leto kaj novega in se hibrid poseje vsaj 3leta poskusno predno se kupi več kot vreča ali dve. Vsak mora oblikovat profil hibridov, ki odgovarjajo njegovim potrebam in danostim zemlje. Vsaka parcela je drugačna in namen uporabe ter pripravljenost na dodatna vlakanjase zelo razlikujejo. Zato pa je na voljo ogromno hibridov različnih tipov zrnja, FAO, žlahtnitelja...

strojnik je napisal/a:

Bc je dostikrat boljši od konkurence, ker je "izdelan" za našo klimo. Večina hibridov bolj elitnih semenarjev je selekcionirana za nekoliko bolj severne dežele od nas. Kar je treba narest je, da si vzamemo čas in pravilno izberemo hibride, ki bi lahko odgovarjali ter jih preizkusimo vzporedno z trenutnim izborom. Predno smo prešli iz Bc318 na timic in bc408b smo preizkusili kws, zp, pionerr, lg... Pravtako se to ni zgodilo včeraj, preizkušamo vsako leto kaj novega in se hibrid poseje vsaj 3leta poskusno predno se kupi več kot vreča ali dve. Vsak mora oblikovat profil hibridov, ki odgovarjajo njegovim potrebam in danostim zemlje. Vsaka parcela je drugačna in namen uporabe ter pripravljenost na dodatna vlakanjase zelo razlikujejo. Zato pa je na voljo ogromno hibridov različnih tipov zrnja, FAO, žlahtnitelja...

Se popolnoma strinjam z napisanim,ampak potem stopjo pa v akcijo premeteni semenarji,ki na hitro menjujejo sorte in ti zatrjujejo da ta je še boljša in teb že pol zmanjka cajta za tako testiranje.

In kje je problem? Takšen hibrid pač gre mimo. Če semenar prevečkrat to naredi ga pač ne jemlješ resno in njegov letak gre iz kaslca direkt na kurišče. Imajo pa skoraj po pravilu vsi nekaj stalnih hibridov za tiste, ki se ne gremo "na suho". Pri žitih nas bolj na tanek led vozijo... Tam moraš prvo leto iz njihovih plev šele vzgojit seme.

Samo meni to domače testirnanje ne pove veliko, ker spet ni vsako leto enako. Sem v sosednji temi pisal. Isti pogoji ista tehnologija lani kar dosti manj pridelka. Faktor je voda.
Recimo nikjer v katalogih ne piše kako se obnese proti toksinom. In potem imaš probleme v hlevu z podmladkom, mlekom ...