Praviš "grubanje probavamo"...iz tega sklepam, da to ni neka stalna praksa. In če je to tako super predvidevam, da boste letos vse površine tako obdelali Praviš časovna komponenta je pomembna, če sem prav videl se gre za 5ha.... 5ha zorješ v 5 urah (omenjaš160KM) in v 5-6ih urah tudi pripraviš... To je vse narejeno v enem dnevu...Tu ne moreš govoriti o časovni komponenti ker prišparaš mogoče kako uro.

V preteklem letu v Prekmurju po košnji ljulke na njivi bi pa bilo zanimivo tule citirat kmete ko so začeli s pripravo njiv za sledečo koruzo. Nešteto potrganih vijakov, veliko jih je na četrt zorano njivo kar pustilo ker enostavno ni šlo in v takih pogojih se gruber še bolj ne bi prijel.

frisko je napisal/a:

Do okopavanja je menilo več časa. Problem so bile vseakor visoke temperature. Zaradi njih sem tudi čakal tako dolgo, ko pa je koruza v 6. listu pač moraš iti v škropljenje. Dolgotrajno delovanje ni prišlo do izraza tudi v delu ki ni bil okopan. Sreča je bila le to da problematična njiva škropljena z arigotom je bila velika le 0,5 ha, medtem ko preostalih 4,5 ha škropljene z arigotom je bilo po lucerni, kjer je bila prisotnost plevelov nizka in posledično slabše delovanje je imelo manjše posledice. Za moje razmere se mi najbolj obnese škroplenje Adengo oz. lumaks, samo tedaj čakam primerno vlago v tleh, kar pa načeloma da je možno škroplenje do 4 listov koruze gre. siomon MS grubanje probavamo bolj zaradi tega, ker je časovna komponenta problematična (1 traktorska ura 160KM tudi nekaj predstavlja). po košnji mnogocvetne moram najprej navoziti gnojevko (upam da bomo letos že probali z gruberjem montiranim na cisterno), potem preorati ali pregrubati in še zvartavkati in ob predpostavki da ti še vreme nagaja, lahko ta časovna komoneta vpliva na to da zaključiš setev tudi 1 teden prej. (smo že imeli probleme ko zardi dežja 1 teden nisem mogel obdelovati njive)

Verjetno ,da bi v tem primeru Arigo bolje deloval ljub visokim temperaturam pri majhnih plevelih ob 4 listu koruze,kot ko so padle temperature pleveli pa so bili že veliki,ob koruzi z 6 listi.Pri kontaktnih herbicidih je bolj važno,koliko je velik plevel,seveda pa primerne temperature in vlaga izboljšujejo delovanje.Ima pa Arigo neprimerno boljše delovanje na mnogocvetno ljulko kot pa lumaks ali pa adengo,kjer v navodilu nikjer ne omenjajo delovanja na ljulke.z lumaksom imam izkušnje tudi glede ljulke,adengo nisem še probal,ker sem po aktivni snovi videl ,da je to izpeljanka iz merlin,kii pa me je pred leti razočaral Imam pa glede Ariga izkušnje pri velikih in malih plevelih.

O kakšnih datumih je pa govora.. tam do 15.5 ali začetek 6 meseca?

Simon MS je napisal/a:

Praviš "grubanje probavamo"...iz tega sklepam, da to ni neka stalna praksa. In če je to tako super predvidevam, da boste letos vse površine tako obdelali Praviš časovna komponenta je pomembna, če sem prav videl se gre za 5ha.... 5ha zorješ v 5 urah (omenjaš160KM) in v 5-6ih urah tudi pripraviš... To je vse narejeno v enem dnevu...Tu ne moreš govoriti o časovni komponenti ker prišparaš mogoče kako uro. V preteklem letu v Prekmurju po košnji ljulke na njivi bi pa bilo zanimivo tule citirat kmete ko so začeli s pripravo njiv za sledečo koruzo. Nešteto potrganih vijakov, veliko jih je na četrt zorano njivo kar pustilo ker enostavno ni šlo in v takih pogojih se gruber še bolj ne bi prijel.

Naj bo plug ali gruber brez dobrih lemežov ne gre noben od obeh,pa so probali tud gruber v tem primeru?Sicer pa kakšni pa so bili rezultati na Žipu letos,ko so uvedli konzervirajočo obdelavo,pa na PP kjer že vrsto let delajo tako,lani ko so prevzeli v upravljanje KŽK Kranj,so se okoliški kmetje pomalem križali,pa počakmo do žetve.
Mi veš povedati kolikokrat so morali kmetje v Pomurju po preoravanju ljulke v maju ,čakat ,da se njiva po oranju osušila in zaskorila hkrati,pol se pa nikakor ni dalo zdrobit tud z 3 prehodom z vrtavkasto brano,ali pa da se je po oranju v maju zemlja toliko izsušila do globine oranja,da je minilo več tednov do vznika.Zame so to glavne slabosti oranja v maju,pri konzervajoči obdelavi se to ne pojavlja zaradi krajše časovne komponente.Rabi pa vsak tip zemlje svoj pristop.

Glede enoletne pa sem prišel do zaključka ,da ni najboljša predkultura za koruzo,zato sem lani sejal inkarnatko,iz razlogov boljše rahljanje tal z globjim koreninskim sistemom,manjši stroški gnojenja,ker zagotavlja kolobar v smeri metulnice-trave,ker po prvi košnji skoraj ne odžene večja fleksibilnost glede herbicidov...

Če orješ v maju je čas do setve 1-2 dni.
Razen če res ne orješ v dežju.
Brazda se vedno hitreje osuši kot nepreorano.
Skorja ti nastane le, če pustiš brazdo odprto.
Sam imam raje mešanico ljuljke inkarnatke in ogrščice, mislim da se to imenuje landsberška mešanica.Ljulka oblikuje gosto mrežo plitvih korenin, ki ti ob večkratnih pregodih(oranje, brananje ,setev) deluje kot amortizer v tleh- vsaj tako jaz to vidim.
ZA no-till je verjetno le inkarnatka boljša izbira.

Konzervajoče obdelave imam večino:
vsa setev podora po žitu in koruzi - gruber s sejalnico direkt (ajda ali pa krmna ogrščica),
vsa setev žita- po koruzi (gruber + vrtavka s sejalnico),
pred koruzo:če je predkultura žito, inkarnatka- gruber + vrtavka + sejalnica (lansko leto diskasta, prejšna leta lemežna-tudi tu ni bilo problema)
Če pa je predkultura pred koruzo trava, lucerna, večletni DTM oranje +vrtavka + sejalnica. Vsako leto namesto oranja preizkušam na par ha grubanje, ampak v principu po več letnih DTM-jih in lucerni so tla preveč kompaktna in 3 m gruber z lastovkami (nova lemeža) s 160 KM spredaj je problem zdrs in glede na oranje nisem opazil kakšnega pozitivnega učinka (ne poraba in ne časovno), medtem pa mnogocvetna ljuljka v dovolj vlažnem letu gre- poraba je večja kot pri obdelavi za inkarnatko ali za žiti, ampak še vedno hitrejša kot z oranjnem.
Se strinjam idealno bi bilo 1-2 dneva po spravilu trave imeti vse vsejano ampak ob dobrih 30 ha koruze je žal to bolj iluzija kot realnost.
Se zavedam da ljuljka ni najboljša predkultura, ampak če si žvinorejska kmetija kot smo mi, je ta najbolj optimalna. Ikarnatko smo dosti sejali v prejšnem obdobju KOP-a ( zaradi tega ker je bila obveza setev 3 različnih starih sort-SOR ukrep ).Ampak glede na moje izkušne je veliko lažje pridelati (da je dovolj velika količina in vsebnostno- dovolj velik NEL) mnogocvetno ljuljko, kot inkarnatko. Tudi mešanica mnogocvetne in inkarntke ni prišla dovolj do izraza, saj je mnogocvetna prevladala (spet v prejšnem obdobju smo to sejali ker je za ozelenitev morala bit DTM in le enkrat na 5 let trava).
Tako načeloma pride oranje na njivo enkrat na 3-4 leta. Prahe pa nimamo.
Se pa strinjam- težja tla zahtevajo obdelavo v razmaku par ur, včasih je en dan preveč pa naj bo to oranje ali grubanje. Zelo veliko pa se po setvi poslužujemo valjanja s cambrige valjem (človek bi rekel da dela skoraj čudeže)

POD je potrebno podorat...
Kakšno inkarnatko pa imaš, da zadovoljiš ZEL (pokritost) in, da gruber to prebavi? Kakšne slike tega spomladanskega opravila mogoče?

No, nam se je tut že zaskorjilo, sedaj pa to rešujemo s tem, da pač zorješ, in potem čimprej z vrtavko gor. Je pa ponavad tko, da ene 2 noči ne spiš, ker se ponoči ne suši, in pač takrat obdelujemo, čez dan pa sejemo

uradno je bil POD lansko leto ves proran. To je bila pokošena ikarnatka -obdelana z gruberjem. Kar pa smo jo sejali je bila Ikara -30-35 kg/ha. Mi sejemo vse ozelenitve, ki jih lahko kasneje unovčim kot krmo. Krmna ogrščica je bila sejana kot ozelenitev na zadnje leta 2009, kasneje smo sejali:žito, dtm, tdm in trave.
Na težji tleh mi velikokrat kombineramo tako da gre eden orati (grubati) drugi pa vrtavkat za njim v razmaku 2-3 ur (če je vročina, če je mokro pa naslednji dan da se malo osuši) Odelal sem tud kakšno nočno, ampak vedno manj- problem hrupa in posledično policije.

[quote="sebo"]Če orješ v maju je čas do setve 1-2 dni.
Razen če res ne orješ v dežju.
Brazda se vedno hitreje osuši kot nepreorano.
Skorja ti nastane le, če pustiš brazdo odprto.
Sam imam raje mešanico ljuljke inkarnatke in ogrščice, mislim da se to imenuje landsberška mešanica.Ljulka oblikuje gosto mrežo plitvih korenin, ki ti ob večkratnih pregodih(oranje, brananje ,setev) deluje kot amortizer v tleh- vsaj tako jaz to vidim.
ZA no-till je verjetno le inkarnatka boljša izbira.[/quote

kako misliš čas do setve1-2 dni- da se ne zaskori ali kaj drugega, če to je zelo odvisno od tipa tal ,na peščenih tleh to drži,ampak če par dni po setvi ni dežja, je kmalu premalo vlage za dober vznik,na glinenih pa je najbolje da že čez par ur frezaš,če ne se že zaskori ampak en prehod zagotovo ni dovolj.
Problem pa nastane,ko ti svežo brazdo glinene zemlje namoči dež naslednji dan pa 30 ali več stopinj,skorja ti 100%ne uide.
je pa velika razlika v poletnih setvah če maš za posejat 1-2 ha ,al 10-20 ali pa še več.