130656 je napisal/a:

Kaj pa če bi šel s krožno brano ali kaj podobnega da malo zrežeš kar je zunaj.

Krožna brana gre do globine okrog 8 cm in je primerna za predkulture katere so zaključile svojo rastno dobo(žita,inkarnatka...) ,travno rušo bo narezala na trakove,potem bo potrebno še trakove zdrobit,ker pa se ruša in korenine ne drobijo revno dobro,bodo ostalo veliko grudic,posledično je vznik slabši kot pa ob dobro opravljeni direktni setvi.

dklemen5 je napisal/a:

Lamborghini160 je napisal/a: Pozdravljeni! Sejano imam Mnogocvetno ljulko in inkarnatko ja, Sejal bi na črno zemljo zemlja je zelo lahka za obdelovanje ampak če imam na sejalnici možnost direktne setve zakaj pa ne bi probal kako se obnese. Imam sejalnico gaspardo mte-r na diske in dodatne vzmeti za pritisk sejalne enote v tla. Glede sproščanje vlage mislim da nebi bilo problema. ( na barju je že tko prehit preveč vode ) Na barjanski črnici bi morala funkcionirati direktna setev,pri ponudnikih semenske koruze se pozanimaj katera sorta je bolj primerna za direktno setev,namreč nekatere sorte za tovrsten način niso primerne,v tujini imajo v katalogih opisano primerno ali ne ,pri nas pač o tem katalogi še ne govorijo.Glej da pred setvijo parcele ne boš preveč stlačil.Z MTR bi moralo iti,vendar je včasih ruša enoletne trave pretrda in za doseganje optimalne globine kljub dodatnim vzmetem takrat potrebuje sejalnica še dodatni rezalni disk spredaj.Imaš pritisno kolo za seme v vrsti?Ta kolesa so pri direktni setvi nujno potrebna za dober stik semena z podlago.Jaz bi dodal še kakšno ne preveč drago štartno gnojilo.

Ja imam tud dognojevalec gor tudi na disk in tudi un dodatno pritisno kolo imam zadaj tko da mislim da bi moralo it. Zanima me samo še to če poškropin z Arigom učinkuje tudi na inkarnatko ali samo na ljulko.
Hvala za nasvete sploh pa nisem pomislil na sorto koruze se bom še pozanimal.
Lep pozdrav

Lamborghini160 je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: Lamborghini160 je napisal/a: Pozdravljeni! Sejano imam Mnogocvetno ljulko in inkarnatko ja, Sejal bi na črno zemljo zemlja je zelo lahka za obdelovanje ampak če imam na sejalnici možnost direktne setve zakaj pa ne bi probal kako se obnese. Imam sejalnico gaspardo mte-r na diske in dodatne vzmeti za pritisk sejalne enote v tla. Glede sproščanje vlage mislim da nebi bilo problema. ( na barju je že tko prehit preveč vode ) Na barjanski črnici bi morala funkcionirati direktna setev,pri ponudnikih semenske koruze se pozanimaj katera sorta je bolj primerna za direktno setev,namreč nekatere sorte za tovrsten način niso primerne,v tujini imajo v katalogih opisano primerno ali ne ,pri nas pač o tem katalogi še ne govorijo.Glej da pred setvijo parcele ne boš preveč stlačil.Z MTR bi moralo iti,vendar je včasih ruša enoletne trave pretrda in za doseganje optimalne globine kljub dodatnim vzmetem takrat potrebuje sejalnica še dodatni rezalni disk spredaj.Imaš pritisno kolo za seme v vrsti?Ta kolesa so pri direktni setvi nujno potrebna za dober stik semena z podlago.Jaz bi dodal še kakšno ne preveč drago štartno gnojilo. Ja imam tud dognojevalec gor tudi na disk in tudi un dodatno pritisno kolo imam zadaj tko da mislim da bi moralo it. Zanima me samo še to če poškropin z Arigom učinkuje tudi na inkarnatko ali samo na ljulko. Hvala za nasvete sploh pa nisem pomislil na sorto koruze se bom še pozanimal. Lep pozdrav

Disk na dognojevalcu ti ne bo pomagal saj če je pravilno nastavljen za dognojevanje teče 5 cm stran od vrste .Inkarnatka je enoletna detelja in po prvi spomladanski košnji skoraj ne odžene,sicer pa vsebuje Arigo tudi dikambo,katera deluje na širokolistne plevele,lahko pa se meša še z Harmony za povečanje delovanja na širokolistne plevele kot slak itd.(priporočilo proizvajalca),na detelje po mojih izkušnjah bolje deluje Peak vendar v kombinacij z Arigom zmanjšaj Peak,v vseh primerih je obvezno še močilo,ob morebitni uporabi teh kombinacij preveri pri semenarjih ,ali je hibrid mogoče netoleranten ,na te kombinacije,nekateri sortam to ne odgovarja.Kakšna pa imaš zapiralna kolesa za vrsto,gumijasta? Če je močna ruša se bolje obnesejo takšna-www.youtube.com/watch?v=nFSkuwTkih8

Nazadnje urejal/a dklemen5 04 Feb 2016 22:16; skupaj popravljeno 1 krat

dklemen5 je napisal/a:

Lamborghini160 je napisal/a: dklemen5 je napisal/a: Lamborghini160 je napisal/a: Pozdravljeni! Sejano imam Mnogocvetno ljulko in inkarnatko ja, Sejal bi na črno zemljo zemlja je zelo lahka za obdelovanje ampak če imam na sejalnici možnost direktne setve zakaj pa ne bi probal kako se obnese. Imam sejalnico gaspardo mte-r na diske in dodatne vzmeti za pritisk sejalne enote v tla. Glede sproščanje vlage mislim da nebi bilo problema. ( na barju je že tko prehit preveč vode ) Na barjanski črnici bi morala funkcionirati direktna setev,pri ponudnikih semenske koruze se pozanimaj katera sorta je bolj primerna za direktno setev,namreč nekatere sorte za tovrsten način niso primerne,v tujini imajo v katalogih opisano primerno ali ne ,pri nas pač o tem katalogi še ne govorijo.Glej da pred setvijo parcele ne boš preveč stlačil.Z MTR bi moralo iti,vendar je včasih ruša enoletne trave pretrda in za doseganje optimalne globine kljub dodatnim vzmetem takrat potrebuje sejalnica še dodatni rezalni disk spredaj.Imaš pritisno kolo za seme v vrsti?Ta kolesa so pri direktni setvi nujno potrebna za dober stik semena z podlago.Jaz bi dodal še kakšno ne preveč drago štartno gnojilo. Ja imam tud dognojevalec gor tudi na disk in tudi un dodatno pritisno kolo imam zadaj tko da mislim da bi moralo it. Zanima me samo še to če poškropin z Arigom učinkuje tudi na inkarnatko ali samo na ljulko. Hvala za nasvete sploh pa nisem pomislil na sorto koruze se bom še pozanimal. Lep pozdrav Disk na dognojevalcu ti ne bo pomagal saj če je pravilno nastavljen za dognojevanje teče 5 cm stran od vrste .Inkarnatka je enoletna detelja in po prvi spomladanski košnji skoraj ne odžene,sicer pa vsebuje Arigo tudi dikambo,katera deluje na širokolistne plevele,lahko pa se meša še z Harmony za povečanje delovanja na širokolistne plevele kot slak itd.(priporočilo proizvajalca),na detelje po mojih izkušnjah bolje deluje Peak vendar v kombinacij z Arigom zmanjšaj Peak,v vseh primerih je obvezno še močilo,ob morebitni uporabi teh kombinacij preveri pri semenarjih ,ali je hibrid mogoče netoleranten ,na te kombinacije,nekateri sortam to ne odgovarja.

Aha najlepša hvala za obrazložitev.

Simon MS je napisal/a:

....Poleg tega verjetno 1 prehod z gruberjem ni bil dovolj....in potem ko greš malo računat vidiš da je mogoče bolje zorat. Ljulka se pač zna nazaj primt in potem panika sčim vse škropit

seveda prehod z gruberjem +prehod z vrtavkasto brano in setev je bila opravljena z diskasto sejalnico. Ampak kljub temu da sta bila dva prehoda je to še vedno rentabilnejša odločitev kot oranje. Če ne drugega poraba nafte na ha je nižja- pri oranju dosega cca 15 l/ha +20 l vrtavkasta brana. Med tem ko pa grubanje ljuljke je cca 12 l/ha + 10 l/ vrtavkasta brana. Pač prihranek pa je tudi na času: pri obdelavi z oranjem 2 traktorski uri, med tem ko pa pri grubanju- 1 traktorska ura.
So ba bili lanski pogoji dobri- dosti vlage v tleh, tako da je gruber šel v globino cca 15 cm. V prejšnih letih sem imel na bolj izsušenih tleh probleme z zdrsem- posledično se ti dvigne poraba in čas.


Kar pa se tiče Arigota pa je moja izkušnja bolj negativna. Na določeni parceli sem škropil v 6. listu (prej vremenske razmer niso dopuščale), ampak izplen škroplenja je bil ena žalost. Tako da sem imel pri okopavanju težave in ob spravilu koruze njiva ni bila nit približno čista. Mogoče škropila po vzniku za mene niso tako primerna, ker sejem koruzo večinoma po travi in čas škropljenja ti večinoma pade že junij, kjer pa znjo biti temperature že problem

Verjetno tudi manjša izguba vlage.

frisko je napisal/a:

Če ne drugega poraba nafte na ha je nižja- pri oranju dosega cca 15 l/ha +20 l vrtavkasta brana. Med tem ko pa grubanje ljuljke je cca 12 l/ha + 10 l/ vrtavkasta brana. Pač prihranek pa je tudi na času: pri obdelavi z oranjem 2 traktorski uri, med tem ko pa pri grubanju- 1 traktorska ura. So ba bili lanski pogoji dobri- dosti vlage v tleh, tako da je gruber šel v globino cca 15 cm. V prejšnih letih sem imel na bolj izsušenih tleh probleme z zdrsem- posledično se ti dvigne poraba in čas.

Vsak ima nek svoj pogled na zadevo ampak recimo, da se komot strinjam z tvojo oceno porabe in iz tega sledi:
35l vs. 22l ---->finančno je to 10-15€/ha razlike ?!?! O kolikih hektarjih to govorimo v slovenskih razmerah?
Če tehnologija ni v nulo osvojena pa lahko kiksneš za mnogo večji strošek
(napačna uporaba herbicida pomeni dodaten strošek za dodaten herbicid in dodatno delo +50€, ovzemanje hranil in vlage "plevela" gojeni kulturi....).

Nevem zakaj dobivam občutek, da bi na polju vsi nekam na hitro in čim manjšimi stroški, moje opažanje je, da se splača zemljo pripraviti tako kot je treba (kljub večjim stroškom!), saj se je ob žetvi to še zmeraj dokazalo.

Simon MS je napisal/a:

frisko je napisal/a: Če ne drugega poraba nafte na ha je nižja- pri oranju dosega cca 15 l/ha +20 l vrtavkasta brana. Med tem ko pa grubanje ljuljke je cca 12 l/ha + 10 l/ vrtavkasta brana. Pač prihranek pa je tudi na času: pri obdelavi z oranjem 2 traktorski uri, med tem ko pa pri grubanju- 1 traktorska ura. So ba bili lanski pogoji dobri- dosti vlage v tleh, tako da je gruber šel v globino cca 15 cm. V prejšnih letih sem imel na bolj izsušenih tleh probleme z zdrsem- posledično se ti dvigne poraba in čas. Vsak ima nek svoj pogled na zadevo ampak recimo, da se komot strinjam z tvojo oceno porabe in iz tega sledi: 35l vs. 22l ---->finančno je to 10-15€/ha razlike ?!?! O kolikih hektarjih to govorimo v slovenskih razmerah? Če tehnologija ni v nulo osvojena pa lahko kiksneš za mnogo večji strošek (napačna uporaba herbicida pomeni dodaten strošek za dodaten herbicid in dodatno delo +50€, ovzemanje hranil in vlage "plevela" gojeni kulturi....). Nevem zakaj dobivam občutek, da bi na polju vsi nekam na hitro in čim manjšimi stroški, moje opažanje je, da se splača zemljo pripraviti tako kot je treba (kljub večjim stroškom!), saj se je ob žetvi to še zmeraj dokazalo.

To drži v dobrih konstantnih pogojih,če pa so tla in pogoji slabi,pa nič ne pomaga najboljša tehnologija in večji stroški,v teh pogojih lahko 8 krat v 10 letih žanješ manj kot pa si vložil,kam to pelje pa vsak ve ki živi izključno od kmetistva.
Mogoče tudi iz teh razlogov prihajajo nove tehnologije,kjer dosevki zadržujejo hranila,rahljajo tla mogoče celo v tla vložijo N,naredijo zastirko itd.,pa Duo tehnologija,pa mogoče zame sporni GSO.Precej enostavno je pridelava koruze na prazni njivi (zimska praha),vendar marsikje se pojavljajo drugačni pogoji in zahteve,marsikater živinorejec je iz najrazličnejših vzrokov prisiljen iskati voluminozno krmo iz posevka pred koruzo.
Ravno tako želi pridelati koruzo,nekje se oranje v maju obnese ,drugod pa ne ,mogoče že samo iz tega ker so vremenske razmere nepredvidljive,ali pa ker je maju in juniju ,že tako ali tako delovna konica in časovno ne znese že na malo večji živinorejski kmetiji....
Razlogov se še kar nekaj najde,zato se meni zdi smiselna debata tudi o takih setvah,ker je po svetu mogoče najti veliko tehnologij,pri nas pa so skoraj nepoznane,čeprav jih nekje izvajajo z uspehi tudi v podobnih pogojih kot so naši.

frisko je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: ....Poleg tega verjetno 1 prehod z gruberjem ni bil dovolj....in potem ko greš malo računat vidiš da je mogoče bolje zorat. Ljulka se pač zna nazaj primt in potem panika sčim vse škropit seveda prehod z gruberjem +prehod z vrtavkasto brano in setev je bila opravljena z diskasto sejalnico. Ampak kljub temu da sta bila dva prehoda je to še vedno rentabilnejša odločitev kot oranje. Če ne drugega poraba nafte na ha je nižja- pri oranju dosega cca 15 l/ha +20 l vrtavkasta brana. Med tem ko pa grubanje ljuljke je cca 12 l/ha + 10 l/ vrtavkasta brana. Pač prihranek pa je tudi na času: pri obdelavi z oranjem 2 traktorski uri, med tem ko pa pri grubanju- 1 traktorska ura. So ba bili lanski pogoji dobri- dosti vlage v tleh, tako da je gruber šel v globino cca 15 cm. V prejšnih letih sem imel na bolj izsušenih tleh probleme z zdrsem- posledično se ti dvigne poraba in čas. Kar pa se tiče Arigota pa je moja izkušnja bolj negativna. Na določeni parceli sem škropil v 6. listu (prej vremenske razmer niso dopuščale), ampak izplen škroplenja je bil ena žalost. Tako da sem imel pri okopavanju težave in ob spravilu koruze njiva ni bila nit približno čista. Mogoče škropila po vzniku za mene niso tako primerna, ker sejem koruzo večinoma po travi in čas škropljenja ti večinoma pade že junij, kjer pa znjo biti temperature že problem

Če si škropil pri 6 listu koruze je bila koruza velika že cca.30-40 cm,posledično sklepam,da si kar kmalu recimo v tednu ali dveh po škropljenju že okopaval,pleveli pa so bili že tudi kar veliki ker si imel probleme pri okopavanju.Tudi Arigo na plevele ,kateri so večji sploh na enoletne travne plevele,deluje dolgotrajno,pa še zna zgoditi zaradi problemov z vlago ,da bo slabo učinkovit.Z Arigom lahko škropiš ko imajo pleveli razvita dva lista ,ima pa tudi delno delovanje preko tal.Najbrž ,da arigo kot tudi ostali herbicidi ne delujejo vedno 100% ,je pa nabrž trenutno najboljša zadeva z nikosulforonom.Če temperature že porastejo nad 25 stopinj obvezno škropit zvečer,da se čim bolj zmanjša izhlapevanje.

Do okopavanja je menilo več časa. Problem so bile vseakor visoke temperature. Zaradi njih sem tudi čakal tako dolgo, ko pa je koruza v 6. listu pač moraš iti v škropljenje. Dolgotrajno delovanje ni prišlo do izraza tudi v delu ki ni bil okopan. Sreča je bila le to da problematična njiva škropljena z arigotom je bila velika le 0,5 ha, medtem ko preostalih 4,5 ha škropljene z arigotom je bilo po lucerni, kjer je bila prisotnost plevelov nizka in posledično slabše delovanje je imelo manjše posledice. Za moje razmere se mi najbolj obnese škroplenje Adengo oz. lumaks, samo tedaj čakam primerno vlago v tleh, kar pa načeloma da je možno škroplenje do 4 listov koruze gre.

siomon MS
grubanje probavamo bolj zaradi tega, ker je časovna komponenta problematična (1 traktorska ura 160KM tudi nekaj predstavlja). po košnji mnogocvetne moram najprej navoziti gnojevko (upam da bomo letos že probali z gruberjem montiranim na cisterno), potem preorati ali pregrubati in še zvartavkati in ob predpostavki da ti še vreme nagaja, lahko ta časovna komoneta vpliva na to da zaključiš setev tudi 1 teden prej. (smo že imeli probleme ko zardi dežja 1 teden nisem mogel obdelovati njive)