kastelic999222 je napisal/a:

Za površine povprečnega kmeta to pač ni pri nas. Če bi to kdo izvajal kot storitev, bi se pa mogoče našlo delo za kak stroj ali dva. Me pa zanima kakšni so potem pridelki koruze v takem načinu, saj ni vsa zemlja zrahljana, pa še okopavati je nemoreš, kljub temu, da je okopavina?

Po poizkusih je pridelek koruze,celo večji kot v klasični setvi,če želiš lahko tudi okopavaš,le okopalnik mora biti bolj robusten.Največ se tega poslužujejo bioplinarji ,se pa širi tudi med živinorejci,stroj uporabljaš lahko tudi na par mernikih ,je pa storilnost manjša,Holmer je pa v rangu cene samohodke,pri nas v kratkem ša ne bo hit aj zaostajamo na tem področju za cca.10 let

Z doslednim delom je čudež velik za okrog 1% bolši izkoristek N. Dklemen to je tvoja izjava že drugič,pa me zanima kolk je pa zdej ta 1% vreden.K men to zgleda skoraj nula.

sebo je napisal/a:

franjoj je napisal/a: Fantje in dekleta, tu se prepirat kdaj lahko gnojimo z organskimi gnojili. Spet smo bolj papeški od papeža! Če malo pogledate po tujih forumih in ostalih družbenih omrežji v povezavi s kmetijstvom, Nemci, Nizozemci, Francozi, ... in še kdo, na veliko gnojijo predvsem žita z gnojnico. In to kljub nizkim temperaturam, zmrzali, snegu, ... Nam pa so podaljšali obdobje prepovedi gnojenja z gnojevko od 1.3. oz. 15.3. Ne vem pred čem imajo strah, pred kakšnimi onesnaženji z nitrati. A ja, verjetno jih moti smrad. Mislim, da se kmetje zavedamo, da je gnojevka dragoceno gnojilo in da je ne polivamo kar tako, da bi zaradi prekomernega gnojenja kar odtekala po površini, tralala. Gnojenje žit v času zmrzali s snežno prevleko je dokazano neškodljivo. Še več, gnojevka se na ta način razredči in počasi prodira v tla, kar pomeni počasno in enakomerno napajanje zemlje z vodi in hranili. Pa še mehanskih poškodb tal je zaradi zmrznjene podlage manj. Jih bo treba malo podučiti! za ozimine in jarine lahko gnojiš že po 15.o2. Prepovedi so pa najverjetneje zaradi preveč nitratov v pitni vodi na dol. področjih.

@sebo
Prepovedi so zgolj zato ker gospodi smrdi. Ne me basat z nitrati, ne pametuj. Imamo pač od realnosti povem odmaknjene birokrate, ki ne vidijo čez rob svoje pisalne mize in si v ta namen izmišljujejo nerealne, ne naravne pravilnike. Nitrati? A ko pa sredi leta polijem dovoljeno količino gnojeveke in potem pade 20, 30, 50mm ali več padavin, potem je pa OK.
Togost naše zakonodaje za nas navadne ljudi je abnormalna. Ko so pogoji da lahko neko delo opraviš ga ne smeš, ko pa ga smeš ga pa fizično ne moreš!!!
Zakaj hudiča je lahko v tujini drugače? No pa tudi pri nas za Naklo velja drugače (od kod je že en gospod tam gori pri koritu doma?) Vsaj tako v prilogi 2 uredbe piše, da je Naklo občina s submediteranskim podnebjem!

Fantje tale pravilnik bo treba popravit!!!

Dany je napisal/a:

Z doslednim delom je čudež velik za okrog 1% bolši izkoristek N. Dklemen to je tvoja izjava že drugič,pa me zanima kolk je pa zdej ta 1% vreden.K men to zgleda skoraj nula.

SESTAVA ŽIVINSKIH GNOJIL V SLOVENIJI
Drago BABNIK1), Vida ŽNIDARŠIČ-PONGRAC2), Veronika KMECL3), Janez
SUŠIN4), Jože VERBIČ1), Blaž ŠEGULA5), Tomaž ŽNIDARŠIČ6) Janez JERETINA7)
IZVLEČEK
Spomladi in jeseni leta 2005 smo v času razvoza živinskih gnojil po Sloveniji zbrali 74
vzorcev goveje gnojevke, 30 vzorcev govejega gnoja, 19 vzorcev goveje gnojnice in 13
vzorcev prašičje gnojevke. Kemična sestava zbranih živinskih gnojil je bila zelo raznolika.
Goveja gnojevka je vsebovala 8,4 % sušine (3,0-13,2 %) in 6,7 % organske snovi (1,7-11,5
%) ter 0,9 kg MgO (0,3-3,1 kg), 1,6 kg P2O5 (0,5-2,7 kg), 4,0 kg K2O (1,5-8,9 kg), 3,6 kg N
(1,0-5,6 kg), 1,6 kg NH4 –N (0,4-3,2 kg), 3,8 g Cu (0,8-14,3 g) in 17,7 g Zn (3,9-53,8 g) na
kubični meter. Goveji hlevski gnoj je vseboval 18,6 % sušine (11,7-27,5 %), 14,6 % organske
snovi (9,8-22,4 %), 1,8 kg MgO (0,7-3,7 kg), 3,0 kg P2O5 (1,3-6,1 kg), 5,1 kg K2O (1,7-11,8
kg), 4,7 kg N (2,7-8,5 kg), 0,8 kg NH4 –N (0,1-2,0 kg), 4,7 g Cu (2,1-8,8 g) in 24,4 g Zn (8,7-
64,3 g) na tono. Goveja gnojnica je vsebovala 2,0 % sušine (0,2-6,3 %), 1,1 % organske snovi
(0,1-4,3 %), 0,4 kg MgO (0,01-2,0 kg), 0,3 kg P2O5 (0,02-2,0 kg), 3,9 kg K2O (0,6-9,3 kg),
1,5 kg N (0,2-3,6 kg), 1,2 kg NH4 –N (0,1-3,3 kg), 0,6 g Cu (0,03-2,6 g) in 2,1 g Zn (0,1-10,9
g) na kubični meter

Drago Babnik je z sodelavci raziskoval vsebnost živinskih gnojil.1% več izkoristlivega N/t gnojevke pomeni pri gnojevki z tako sušino 1kg čistega N.Koliko stane 1kg čistega N v mineralni obliki pa si lahko sami izračunate.

Hm, tele vsebnosti nisem še nikoli gledal, pa me sedaj zanima, je res gnojevka toliko slabša za zemljo, kolikor je gnoj bolši, če sploh je. Nekak mi gnoj deluje bolj "prijazen" do zemlje ...

Tkole cez palec, 1% pade ven iz statističnega odklona.

dklemen5 je napisal/a:

Dany je napisal/a: Z doslednim delom je čudež velik za okrog 1% bolši izkoristek N. Dklemen to je tvoja izjava že drugič,pa me zanima kolk je pa zdej ta 1% vreden.K men to zgleda skoraj nula. SESTAVA ŽIVINSKIH GNOJIL V SLOVENIJI Drago BABNIK1), Vida ŽNIDARŠIČ-PONGRAC2), Veronika KMECL3), Janez SUŠIN4), Jože VERBIČ1), Blaž ŠEGULA5), Tomaž ŽNIDARŠIČ6) Janez JERETINA7) IZVLEČEK Spomladi in jeseni leta 2005 smo v času razvoza živinskih gnojil po Sloveniji zbrali 74 vzorcev goveje gnojevke, 30 vzorcev govejega gnoja, 19 vzorcev goveje gnojnice in 13 vzorcev prašičje gnojevke. Kemična sestava zbranih živinskih gnojil je bila zelo raznolika. Goveja gnojevka je vsebovala 8,4 % sušine (3,0-13,2 %) in 6,7 % organske snovi (1,7-11,5 %) ter 0,9 kg MgO (0,3-3,1 kg), 1,6 kg P2O5 (0,5-2,7 kg), 4,0 kg K2O (1,5-8,9 kg), 3,6 kg N (1,0-5,6 kg), 1,6 kg NH4 –N (0,4-3,2 kg), 3,8 g Cu (0,8-14,3 g) in 17,7 g Zn (3,9-53,8 g) na kubični meter. Goveji hlevski gnoj je vseboval 18,6 % sušine (11,7-27,5 %), 14,6 % organske snovi (9,8-22,4 %), 1,8 kg MgO (0,7-3,7 kg), 3,0 kg P2O5 (1,3-6,1 kg), 5,1 kg K2O (1,7-11,8 kg), 4,7 kg N (2,7-8,5 kg), 0,8 kg NH4 –N (0,1-2,0 kg), 4,7 g Cu (2,1-8,8 g) in 24,4 g Zn (8,7- 64,3 g) na tono. Goveja gnojnica je vsebovala 2,0 % sušine (0,2-6,3 %), 1,1 % organske snovi (0,1-4,3 %), 0,4 kg MgO (0,01-2,0 kg), 0,3 kg P2O5 (0,02-2,0 kg), 3,9 kg K2O (0,6-9,3 kg), 1,5 kg N (0,2-3,6 kg), 1,2 kg NH4 –N (0,1-3,3 kg), 0,6 g Cu (0,03-2,6 g) in 2,1 g Zn (0,1-10,9 g) na kubični meter Drago Babnik je z sodelavci raziskoval vsebnost živinskih gnojil.1% več izkoristlivega N/t gnojevke pomeni pri gnojevki z tako sušino 1kg čistega N.Koliko stane 1kg čistega N v mineralni obliki pa si lahko sami izračunate.

Prebiram temo pa nisem čisto razumel, sedaj pa vidim da ti misliš povečanje za 1 odstotno točko in ne za 1%. Razlika, ker to se pa še pozna.

Pozdrav!
Zanima me do kdaj lahko najkasneje leos gnojim z kokošjim gnojem(kurjakom) travnike in potem prevlečem z travniškimi branami. Kosi se približno na sredini junija. Zanima me še če kdo ve koliko gnoja v kubikih bi potreboval za 7 ha travnikov. Lp.

franjoj je napisal/a:

sebo je napisal/a: franjoj je napisal/a: Fantje in dekleta, tu se prepirat kdaj lahko gnojimo z organskimi gnojili. Spet smo bolj papeški od papeža! Če malo pogledate po tujih forumih in ostalih družbenih omrežji v povezavi s kmetijstvom, Nemci, Nizozemci, Francozi, ... in še kdo, na veliko gnojijo predvsem žita z gnojnico. In to kljub nizkim temperaturam, zmrzali, snegu, ... Nam pa so podaljšali obdobje prepovedi gnojenja z gnojevko od 1.3. oz. 15.3. Ne vem pred čem imajo strah, pred kakšnimi onesnaženji z nitrati. A ja, verjetno jih moti smrad. Mislim, da se kmetje zavedamo, da je gnojevka dragoceno gnojilo in da je ne polivamo kar tako, da bi zaradi prekomernega gnojenja kar odtekala po površini, tralala. Gnojenje žit v času zmrzali s snežno prevleko je dokazano neškodljivo. Še več, gnojevka se na ta način razredči in počasi prodira v tla, kar pomeni počasno in enakomerno napajanje zemlje z vodi in hranili. Pa še mehanskih poškodb tal je zaradi zmrznjene podlage manj. Jih bo treba malo podučiti! za ozimine in jarine lahko gnojiš že po 15.o2. Prepovedi so pa najverjetneje zaradi preveč nitratov v pitni vodi na dol. področjih. @sebo Prepovedi so zgolj zato ker gospodi smrdi. Ne me basat z nitrati, ne pametuj. Imamo pač od realnosti povem odmaknjene birokrate, ki ne vidijo čez rob svoje pisalne mize in si v ta namen izmišljujejo nerealne, ne naravne pravilnike. Nitrati? A ko pa sredi leta polijem dovoljeno količino gnojeveke in potem pade 20, 30, 50mm ali več padavin, potem je pa OK. Togost naše zakonodaje za nas navadne ljudi je abnormalna. Ko so pogoji da lahko neko delo opraviš ga ne smeš, ko pa ga smeš ga pa fizično ne moreš!!! Zakaj hudiča je lahko v tujini drugače? No pa tudi pri nas za Naklo velja drugače (od kod je že en gospod tam gori pri koritu doma?) Vsaj tako v prilogi 2 uredbe piše, da je Naklo občina s submediteranskim podnebjem! Fantje tale pravilnik bo treba popravit!!!

Občina Naklo je 2460 k.o. Naklo- to je katastrska občina v občini Divača.
KAr se tiče prepovedi bojo najverjetneje ostale kot so ali pa se bojo zaostrile sploh za jesensko obdobje.
LAhko pa bi bili fleksibilnejši za začetek gnojenja.

Mi res nihče nemore pomagati ?
Zanima me tudi ali so vzdolžni valji na trosilcu dovolj dobri za kurji gnoj?
Lp