gnojnica je problematična če se jo navozi pred nalivom, ker se spere v podtalnico drugače ne vidim ovir

franjoj je napisal/a:

Fantje in dekleta, tu se prepirat kdaj lahko gnojimo z organskimi gnojili. Spet smo bolj papeški od papeža! Če malo pogledate po tujih forumih in ostalih družbenih omrežji v povezavi s kmetijstvom, Nemci, Nizozemci, Francozi, ... in še kdo, na veliko gnojijo predvsem žita z gnojnico. In to kljub nizkim temperaturam, zmrzali, snegu, ... Nam pa so podaljšali obdobje prepovedi gnojenja z gnojevko od 1.3. oz. 15.3. Ne vem pred čem imajo strah, pred kakšnimi onesnaženji z nitrati. A ja, verjetno jih moti smrad. Mislim, da se kmetje zavedamo, da je gnojevka dragoceno gnojilo in da je ne polivamo kar tako, da bi zaradi prekomernega gnojenja kar odtekala po površini, tralala. Gnojenje žit v času zmrzali s snežno prevleko je dokazano neškodljivo. Še več, gnojevka se na ta način razredči in počasi prodira v tla, kar pomeni počasno in enakomerno napajanje zemlje z vodi in hranili. Pa še mehanskih poškodb tal je zaradi zmrznjene podlage manj. Jih bo treba malo podučiti!

za ozimine in jarine lahko gnojiš že po 15.o2.

Prepovedi so pa najverjetneje zaradi preveč nitratov v pitni vodi na dol. področjih.

Vglavnem gnojnica bi se morala pomojem ze prej voziti ce le vreme dopusca ,kaj ko bo pa dezevje marca recimo , potem bo pa vredu ne ? Za mene so tej zakoni vsi za nekam u tri.......

timmatko je napisal/a:

Vglavnem gnojnica bi se morala pomojem ze prej voziti ce le vreme dopusca ,kaj ko bo pa dezevje marca recimo , potem bo pa vredu ne ? Za mene so tej zakoni vsi za nekam u tri.......

Vsem bi moralo biti jasno ,da se dušik iz gnojevke in gnoja izpira in izhlapeva,torej pride do izgub če je preveč ali premalo dežja.Zato je smiselna uporaba vezalca organskega dušika,danes vsi jamramo ,da so draga gnojila napram cenam mleka ,mesa....,nič pa ne naredimo za boljšo izrabo hranil katera so v gnojevki ,gnoju,ni važno samo ali je jama prazna,važno je tudi ,koliko hranil ostane v globini kjer so korenine rastlin katere gnojimo,saj je posledično,tudi pridelek premosorazmeren z gnojenjem.

Pred časom so Nemci izračunali iz praktičnih poizkusov,da se ob polivanju gnojevke z cevmi (nizki izpust) izgubi 1% dušika napram inkorporiranju iste gnojevke v tla.
Če pa se uporabijo še vezalci N se močno izmanjšajo še izgube zaradi izpiranja,volatizacije....

sebo je napisal/a:

franjoj je napisal/a: Fantje in dekleta, tu se prepirat kdaj lahko gnojimo z organskimi gnojili. Spet smo bolj papeški od papeža! Če malo pogledate po tujih forumih in ostalih družbenih omrežji v povezavi s kmetijstvom, Nemci, Nizozemci, Francozi, ... in še kdo, na veliko gnojijo predvsem žita z gnojnico. In to kljub nizkim temperaturam, zmrzali, snegu, ... Nam pa so podaljšali obdobje prepovedi gnojenja z gnojevko od 1.3. oz. 15.3. Ne vem pred čem imajo strah, pred kakšnimi onesnaženji z nitrati. A ja, verjetno jih moti smrad. Mislim, da se kmetje zavedamo, da je gnojevka dragoceno gnojilo in da je ne polivamo kar tako, da bi zaradi prekomernega gnojenja kar odtekala po površini, tralala. Gnojenje žit v času zmrzali s snežno prevleko je dokazano neškodljivo. Še več, gnojevka se na ta način razredči in počasi prodira v tla, kar pomeni počasno in enakomerno napajanje zemlje z vodi in hranili. Pa še mehanskih poškodb tal je zaradi zmrznjene podlage manj. Jih bo treba malo podučiti! za ozimine in jarine lahko gnojiš že po 15.o2. Prepovedi so pa najverjetneje zaradi preveč nitratov v pitni vodi na dol. področjih.

Vodovarstvena področja imajo itak svoj režim. Traparija je, da trava odganja gnojevko se pa špara za marec. Ako ravno je bil marec zgolj priporočilo pri nas so pa zadevo uzakonili.

dklemen5 je napisal/a:

timmatko je napisal/a: Vglavnem gnojnica bi se morala pomojem ze prej voziti ce le vreme dopusca ,kaj ko bo pa dezevje marca recimo , potem bo pa vredu ne ? Za mene so tej zakoni vsi za nekam u tri....... Vsem bi moralo biti jasno ,da se dušik iz gnojevke in gnoja izpira in izhlapeva,torej pride do izgub če je preveč ali premalo dežja.Zato je smiselna uporaba vezalca organskega dušika,danes vsi jamramo ,da so draga gnojila napram cenam mleka ,mesa....,nič pa ne naredimo za boljšo izrabo hranil katera so v gnojevki ,gnoju,ni važno samo ali je jama prazna,važno je tudi ,koliko hranil ostane v globini kjer so korenine rastlin katere gnojimo,saj je posledično,tudi pridelek premosorazmeren z gnojenjem. Pred časom so Nemci izračunali iz praktičnih poizkusov,da se ob polivanju gnojevke z cevmi (nizki izpust) izgubi 1% dušika napram inkorporiranju iste gnojevke v tla. Če pa se uporabijo še vezalci N se močno izmanjšajo še izgube zaradi izpiranja,volatizacije....

Ko mešaš gnojevko pa ne beži v luft? Ne preveč trapat. Se zna zgodit da bo po 20ih letih dopiranje gnojevke mnogp manj cenejno kod je v tvojih postih. Se lahkondoseže določen učinek ampak kakšnih čudežev ne more biti. Preden reagira gnojevka s preparatom je treba jamo temeljito premešat. Že takrat ti pa uide konkretna količina amonjaka v luft. Čez palec bi rekel da je skoraj bolj modro redčit gnojevko kot pa dopirat.

junc je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: timmatko je napisal/a: Vglavnem gnojnica bi se morala pomojem ze prej voziti ce le vreme dopusca ,kaj ko bo pa dezevje marca recimo , potem bo pa vredu ne ? Za mene so tej zakoni vsi za nekam u tri....... Vsem bi moralo biti jasno ,da se dušik iz gnojevke in gnoja izpira in izhlapeva,torej pride do izgub če je preveč ali premalo dežja.Zato je smiselna uporaba vezalca organskega dušika,danes vsi jamramo ,da so draga gnojila napram cenam mleka ,mesa....,nič pa ne naredimo za boljšo izrabo hranil katera so v gnojevki ,gnoju,ni važno samo ali je jama prazna,važno je tudi ,koliko hranil ostane v globini kjer so korenine rastlin katere gnojimo,saj je posledično,tudi pridelek premosorazmeren z gnojenjem. Pred časom so Nemci izračunali iz praktičnih poizkusov,da se ob polivanju gnojevke z cevmi (nizki izpust) izgubi 1% dušika napram inkorporiranju iste gnojevke v tla. Če pa se uporabijo še vezalci N se močno izmanjšajo še izgube zaradi izpiranja,volatizacije.... Ko mešaš gnojevko pa ne beži v luft? Ne preveč trapat. Se zna zgodit da bo po 20ih letih dopiranje gnojevke mnogp manj cenejno kod je v tvojih postih. Se lahkondoseže določen učinek ampak kakšnih čudežev ne more biti. Preden reagira gnojevka s preparatom je treba jamo temeljito premešat. Že takrat ti pa uide konkretna količina amonjaka v luft. Čez palec bi rekel da je skoraj bolj modro redčit gnojevko kot pa dopirat.

Prebil sem se čez tvoje pisanje po malem nerazločno."Dopiranje" verjetno misliš neka obdelava? Verjetno je podlaga za tvojo trditev praksa kajne ,kaj ko bi kaj več napisal iz nje?

N iz gnojevke beži vsakič ko jo premikaš,če ne vložiš nič v njo.Le ob mešanju v gnojevko lahko spraviš neko dodatno zadevo,če tega nisi naredil sproti vsak dan ali teden,z redčenjem ne boš rešil izgub N ,res pa si rekel čez palec.
Nikjer nisem pisal o kakšnih konkretnih industrijskih pripravkih,ker so ponavadi precenjeni.Prosto se pa lahko kupijo kamnine,katere vsebujujejo taki pripravki za zelo majhen strošek na m3 gnojevke.Z doslednim delom je čudež velik za okrog 1% bolši izkoristek N. Efekt teh kamnin lahko ugotoviš že za par €,vsaj kar se tiče hlaplenja.Sicer pa Google ve veliko okrog teh zadev.

če ne bi bilo nič od tega tale v videu brez skrbi ne bi kupil. https://www.youtube.com/watch?v=6ZeQFbBWAqg

https://www.youtube.com/watch?v=MASURcGqnxg
Tole je zanimivo

kastelic999222 je napisal/a:

https://www.youtube.com/watch?v=MASURcGqnxg Tole je zanimivo

Ja ampak po mnenju mnogih se to ne izplača.

Za površine povprečnega kmeta to pač ni pri nas. Če bi to kdo izvajal kot storitev, bi se pa mogoče našlo delo za kak stroj ali dva. Me pa zanima kakšni so potem pridelki koruze v takem načinu, saj ni vsa zemlja zrahljana, pa še okopavati je nemoreš, kljub temu, da je okopavina?