@WEK

Hvala. Pa sej ni važno, sam da se razumemo .

Dobro zdaj pa k stvari.

Citiram:

Ta vrsta amortizacije je edina, ki je davčno sprejemljiva in priznana s strani DURSa, tako...

Tule pa žal premalo poznam stvari da bi lahko dal kredibilen odgovor. Če pa je res kar praviš pa še vseeno ne vem kaj bi moralo to met zveze z realnostjo. Sej boš stroj zamenjal ko bo dotrajan in ne prej (govorim za primer da se ne poveča obseg dela na sezono). To se mi zdi ena dobra predpostavka da ne zaidemo preveč. Npr. zavezanec za DDV bo raje nekaj investiral, čeprav mogoče še ni amortizirana stvar, kot pa državi plačal DDV.

Citiram:

V redu če gre za povečanje proizvodnje super… Ampak še enkrat bistvo kar sem hotel povedat s to temo. Zakaj se pretirava pri nespremenjenih pogojih?

Citiram:

Glej, tipičen primer tega je koruzna sejalnica, npr. moja mehanska dvoredna olt. Je še čist dobra, funkcionira, vendar je danes težko na trgu dobiti kvalitetno kalibrirano seme, torej je ekonomsko odpisana, ker je ne morem exploatirati, ne, da bi bil lopov svojega žepa. To je prvi pogoj, drugi pa je, da je na trgu substitut z imenom pnevmatska sejalnica, ki seje ceneje, bolje, hitreje od moje.

Če smem dat svojo videnje je slab primer.

Kalkulacija (malo so čez palec vzete nekatere vrednosti, nekatere pa sem ocenil)

Gostota rastlin koruze na m2 je približno 10, na ha pomeni to 100000 rastlin. Če je v žaklu 25000 semen in stane žakl 40€ pomeni to strošek semena na ha 160€. Predpostavil sem da ima stara sejalnica 5% izgub kar pomeni 8€/ha. Podatek o nabavni ceni nove pnevmatske sejalnice pa sem pridobil od nejca

Citiram:

1 mio sit, kok je že to v eurih? Pa bla je najbol ugodna, pa ne zdi se mi tk slaba, mal sm zrnja noter nasu, pa sm na roke suko, pa je sam na eni lukni sta se 1x 2 zrna pojavla. Bomo vidli spomlad

Torej 4172€. Zdaj pa 4172€/(8€/ha)=521ha. Pa da še predpostavim da seješ 10ha na sezono je čas 52let da res ne postaneš lopov svojega žepa. Pa če še rečem prihranek časa pa goriva pa ne vem če bo amortizirana v 25 letih. Zato ne vidim razloga da se pretirava pri nespremenjenih pogojih. Sploh pri precej specifičnemu stroju kot je koruzna sejalnica.

Citiram:

Ne matematika ne laže. Primer: Imam doma torpedo 45, 8000 ur ima, popolnoma izpraven,po funcionalni metodi amortizacije bi ga lahko uporabljal še npr. 2000 ur. Traktor pa kar stoji pod šupo. Zakaj=? Zato, ker je ekonomsko odpisan ali pa amortiziran, kakor ti je ljubše. Vožnja do parcele oddaljene 20 km z njim traja natanko eno uro, pa še uro nazaj, brez da bi upošteval napore, dodatne obremenitve in učinek ko ga voziš v primerjavi z nekim sodobnim traktorjem.

Dejstvo je da racionalnega potrošnika NI!

O tem koliko majo mali in veliki traktorji pa zdajle ne bi razpravljal. Mogoče sam to da nič ne pomaga če ne dokupiš npr. vzmetene prednje osi, vzmetenja kabine, nakladača….

Citiram:

Opisoval sem našo kmetijo, v primerjavi z okoliškimi kmeti se smatram za večjiga kmeta, je pa tudi to res, da nekateri kopujejo preveluke mašine za svoje trenutne potrebe; ampak, kaj pa če se bodo razvili, kot mi?

Nejc… tole je pa tista prava zgodba o uspehu. Vi ste npr. popolnoma upravičil nakupe… Sam kaj ko jih ne vsi. Sej moj cilj ni odvračat od nakupov strojev ampak razmišljat in delat kalkulacije pred nakupom. Če je vizija zakaj pa ne?

hja se strinjam s teboj... je res... vecina jih kupi veliiik traktor pa gasaaa... zanimivo..., nemci imajo se dosti starih traktorjev s katerimi delajo... imajo zelo dobro organizirane strojne krozke (imajo npr. na enem kompleksu (parceli, katere je vec lastnikov) en traktor s katerim delajo VSE... v slo pa vsak svoj traktor etc etc... ne vem no... ne verjamem da se bodo nakupi kadarkoli zamortizirali...

kdor ima, ima/kdor lahko, lahko

Sršen:

Kot sem že rekel, se v dosti stvareh, ki si jih postavil v osnovni tezi strinjam s teboj, vendar kljub temu malce repliciram

Citiram:

Tule pa žal premalo poznam stvari da bi lahko dal kredibilen odgovor. Če pa je res kar praviš pa še vseeno ne vem kaj bi moralo to met zveze z realnostjo.

Jaz pa jo poznam in moraš se zavedati, da davčni pogoji/zahteve zelo vplivajo tudi na investicije.

Citiram:

Gostota rastlin koruze na m2 je približno 10, na ha pomeni to 100000 rastlin. Če je v žaklu 25000 semen in stane žakl 40€ pomeni to strošek semena na ha 160€. Predpostavil sem da ima stara sejalnica 5% izgub kar pomeni 8€/ha. Podatek o nabavni ceni nove pnevmatske sejalnice pa sem pridobil od nejca 1 mio sit, kok je že to v eurih? Pa bla je najbol ugodna, pa ne zdi se mi tk slaba, mal sm zrnja noter nasu, pa sm na roke suko, pa je sam na eni lukni sta se 1x 2 zrna pojavla. Bomo vidli spomlad Torej 4172€. Zdaj pa 4172€/(8€/ha)=521ha. Pa da še predpostavim da seješ 10ha na sezono je čas 52let da res ne postaneš lopov svojega žepa. Pa če še rečem prihranek časa pa goriva pa ne vem če bo amortizirana v 25 letih. Zato ne vidim razloga da se pretirava pri nespremenjenih pogojih. Sploh pri precej specifičnemu stroju kot je koruzna sejalnica.

Pri tej kalkulaciji si se močno užgal. Ne moreš računati samo 5% izgube semena, ampak računaj izgubo 5% pridelka, ki je med brati po hektaru 1000€ stoječe koruze torej ni to 8€ po ha ampak 50€ po ha.
Nobena pnevmatska sejalnica ne seje 10 ha na leto ampak bistveno, bistveno več. Gorivo in čas: s pnevmatsko 4 vrstno poseješ hektar v 45 minutah, z dvoredno mehansko v 2 urah+. Sedaj pa računaj dva delavca, ki sejeta npr 20 ha. Čas sejanja z mehansko je 40 ur, z pnevmatsko 15 ur. Razlika je "borih" 25 ur x 2 delavca x 10€/uro = 500€, pa če zanemarim stroške goriva....Prav tako izračunaj izgube zaradi nadaljnjih faz obdelave(dognojevanje, špricanje), ki jih imaš zaradi npr neenakomernih medvrstnih razmakov (4 redni dognojevalec/dvoredni sadilec). Pa če rekapituliram zgornje: dokazano izgubiš vsaj 75€ po hektaru (in koliko je že storitev sajenja ) =30 € po ha , torej moja hipoteza drži.

Citiram:

O tem koliko majo mali in veliki traktorji pa zdajle ne bi razpravljal. Mogoče sam to da nič ne pomaga če ne dokupiš npr. vzmetene prednje osi, vzmetenja kabine, nakladača….

Zdaj pa mi pokaži en normalen traktor 70 km, ki ima vzmeteno prednjo os in kabino. V tem rangu tega ni in ne moreš kupit. Glej, ti bom samo povedal svojo izkušnjo: Imam dva traktorja, en letnik 2005, drugi 2006, prvi 110 km drugi 80 km. In ko greva z mojim desetletnim sinetom na prevzem drugega in se peljeva domov je njegova izjava sledeča: "Jaz bom vozil tavelkega, ker ta bolj trese in ropota" Oba pa sta full opciji, tako, da primerjava "veliki ni mali" kar drži.

Pa brez zamere

WeekEnd kmet je napisal/a:

Pri tej kalkulaciji si se močno užgal. Ne moreš računati samo 5% izgube semena, ampak računaj izgubo 5% pridelka, ki je med brati po hektaru 1000€ stoječe koruze torej ni to 8€ po ha ampak 50€ po ha.

tule samo malce vskočim; če že niso tista semena (zagozdena ali o čem se je že šlo pri teh izgubah pri setvi) "izgubljena" ena za drugo ali drugače rečeno da ni vznika zapovrstjo po par rastlin, potem vsaj po moji večletni teoriji in praksi, le to ne vpliva na pridelek saj se rastlina poleg "nevznikle" rastline toliko bolj razvije (beri storž je večji). Osebno bi rekel, da je zaradi teh 5% izgub pri semenu, na koncu morda le 1 % pri pridelku, če že ne manj. Če pa govorimo o večjih procentih izgube, tako de res skorajda vsaka druga rastlina fali potem pa lahko pridelek pade tudi za 40%

Nekaj debat je o tem (o sklopu) je že bilo, če se ne motim na drugem forumu, kjer sem nekako povzel, da semenarji nočejo naglas (črno na belo) priznat, da redkejši sklop ne vodi do očitno nižjih pridelkov, ampak je to če že, toliko da ni omembe vredno! Mislim da je zelo pomemben enakomeren sklop, ko pa fali kaka cela vrsta ali več metrov skupaj, tam pa se kar precej pozna pri žetvi.

Upam, da bo še kdo kaj dodal

Citiram:

pridelek saj se rastlina poleg "nevznikle" rastline toliko bolj razvije (beri storž je večji). Osebno bi rekel, da je zaradi teh 5% izgub pri semenu, na koncu morda le 1 %

Simon, tukaj se delno strinjam s teboj, vendar problem je v neenakomerni porazdelitvi in ne toliko v nevzniklih semenih. Bral sem tvoj prispevek o gostoti setve in se z njim 100% strinjam, pa tudi v delu, ki govori o nategovanju ...
Moje razmišljanje je bilo sledeče:
Storž zraste do max. velikosti, več pa ne (ima limit navzgor), ajde pa naj bosta 2 na rastlini, če ni pol metra naokoli nič. Naprej v vrsti pa je pet rastlin na npr. 10 cm vrste. Vseh teh pet rastlin je kilavih in ni od njih nič. Po moji logiki ena zelo nadpovprečna rastlina ne more nadomestiti petih povprečnih. Drugi problem pa nastane pri dodatni zapleveljenosti praznih mest.....

WeekEnd kmet je napisal/a:

Storž zraste do max. velikosti, več pa ne (ima limit navzgor). Naprej v vrsti pa je pet rastlin na npr. 10 cm vrste. Vseh teh pet rastlin je kilavih in ni od njih nič. Po moji logiki ena zelo nadpovprečna rastlina ne more nadomestiti petih povprečnih. Drugi problem pa nastane pri dodatni zapleveljenosti praznih mest.....

TOČNO TAKO-VSE JE RES Kot sem že rekel je še najbolj pomembna enakomerna porazdelitev semen. (nisem čist zastopil kaj je bilo mišljeno o tistih 5% izgubah tzaradi sejalnice)

Tudi jaz nisem zastopil tega s 5%.... Ampak sem kar povzel kot dano izgubo in jo upošteval pri razmišljanju. Lahko da je ta % enak 3 ali pa tudi 13%, bi bilo potrebno znanstveno raziskati, vendar se s tem ne bom ukvarjal....

mi smo v šoli upoštevali izgubo na hektar ki je znašala nekje do 15%!
lahko pa je tudi 5% da bi pa bila čista 0-la pa ni nikjer

to pa so izgube pri upoštevanju pri nabavi semena, to so pa "izgube" na katere moremo računati zaradi "neperfektnih" oblik in velikosti njiv, saj tako pride do podvajanj vrst - prekrivanja....beri:rabiš nekaj več semena kot tistih npr.željenih 85.000 zrn ki jih želiš posejati na hektar...na koncu dejansko porabiš nekje 89-90 k zrn.

Če bi bila 3.571 m dolga in 2,8m široka (=1ha) potem teh izgub ne bi bilo