Simon MS je napisal/a:

Tudi tisti, ki nudi strojno uslugo upam, da razmišlja kot ti (da dela čimvečjo razliko med odhodki in prihodki) in računa za oranje 100€ in setev v kombinaciji 100€.

Rad bi našel tistega ki bi mi plačal 100€ za oranje+100 € za setev v kombinaciji, no obljubil bi že kakšen, v realnosti ,pa se že pri 80 € /ha za vsako od omenjenih opravil ljudje pritožujejo.
Sam sem sejal z direktno sejalnico v travno rušo po 50€/ha račun bi se izšel,ko bi mi vsi plačali,pa vedno nekaj ljudi pozabi plačat.Če bi dobil 80€/ha za setev žita na njivi,seveda če transport ne vzame več časa kot setev,bi bil zelo zadovoljen.

Ni setev nekje 40€/ha?

Simon MS je napisal/a:

Čakaj zakaj pa iščeš nekoga, ki bi ti posejal, ko pa si lahko sam s trosilnikom "zastonj"? "-One of the key factor in the yield is the use of foliar feeds – three in the autumn and six in the spring – often combined with herbicide and fungicide sprays to keep the crop growing and never short of nutrients...... -a four-spray fungicide programme with plant growth regulators -Seed rate – 110-120kg/ha -Rotation – Eight-year rotation of winter wheat/winter barley/oilseed rape/winter wheat/spring barley/spring barley/spring barley/spring beans -Once the combining started the grain moisture dropped from 18% to 16%" In kaj boste rekli sedaj na to vi, ki bi samo bližnjice sekali? -2x v osmih letih pšenica -žetev pri 16-18% vlage -setvena norma 110-120kg -4x fungicid -3x foliarno špricanje jeseni in 4x spomladi

Jaz ki bližnice sekam,bi rekel,da so vse to delali z namenom postaviti rekord in zadeva je bila izpeljana zelo premišljeno,mislim ,da bi uporabili klasično obdelavo tal,če bi na tak način obdelave lahko povečali pridelek,pa so uporabili minimalno obdelavo.Omeniti je potrebno,da so tla na površini,kjer so to izvajali,ilovnato-peščena-kredasta( kredasta-ponavadi ta izraz omenjajo za nekašno kamnito preparino)ponavadi so taka tla zbita,sploh ob količinah padavin ,katere imajo v Angliji,pa zimske zmrzali,katera bi rahljala tla skoraj nimajo,pa klub temu uporabljajo minimalno obdelavo.Anleži standardno žanjejo pri teh vlagah 16-18%,ker imajo takšno klimo,pšenica je bila 2 x v 8 letih vendar je bilo žito kar je tudi ječmen (ozimni ali jari)6x v 8 letih, zato verjetno tudi pogostejša raba fungicidov,pa tudi skrbno izbrane aktivne snovi,setvena norma je nizka zaradi njihove pomladi,ki je dolga in relativno hladna ,kar omogoča močnejše razraščanje žit(v naših razmerah sem siguren ,da bi bilo žito preredko).
Foliarno so gnojili kar močno na zalogo,spet namen doseganja rekorda,pa tudi promocija foliarnih gnojil,je financirala ta rekord.
Moj namen pri objavi tega članka ni bil zanikati vložka v pridelavo,pač pa pokazati primer ,da se da tudi na manj primernih tleh za minimalno obdelavo,kot so tipična(težka) tla v Angliji,doseči nič manjši pridelek,kot z konvencionalno obdelavo.

Simon MS je napisal/a:

Tudi takale setev te ne bo stala nič manj, vsaj ne na naših površinah. In če malo pokomentiramo tale video: meni zgleda to setev pšenice za oljno ogrščico....štima? vmes je moralo biti vsaj eno tretiranje s totalcem, saj me nihče ne prepriča v to, da je njiva do setve pšenice lahko tako "čista". Po žetvi oljne ogrščice bi lahko izkoristili osip za kar pošteno zeleno gnojenje, poleg tega površina ni izpostavljena vročini itd. Tako, da ne tako zelo enostransko gledati na neko stvar. Mislim, da smo že parkrat ugotovili, da takšni posebni načini pridejo v poštev na ogromnih površinah, kjer so popolnoma drugi vidiki tehnologij.

Simon, ta video je bil posnet na Danskem,tam je oljna ogrščica zrela v avgustu,pšenico pa sejejo že v sredini septembra, v cca.4-6 tednih, osip ne bo razvil kakšne posebne mase sploh v njihovem klimatu.Pri nas bi to maso katera bi zrastla do setve pšenice v oktobru,lahko dobro vnovčili,kot zastirko,vezalec hranil,zadrževalec plevelov na strniščih itd. in tudi meliorator tal,kar ogrščica tudi je.Sicer je ogrščico v žitu relativno lahko zatreti,že v rednem jesenskem škropljenju žit proti plevelom.
Največ površin po svetu v direktni setvi res očistijo z totalcem pred setvijo,saj imajo rek :first burn down than planting or seeding.
V bio pridelavah, pa imajo ravno tako vmesne posevke, tam pa to urejajo bolj premišljeno,pa brez kemije.Vidik vsake tehnologije mora biti konkurenčnost na trgu,ter ohranjanje rodovitnosti tal.
Mogoče še to ,par dni nazaj je bilo objavljeno ,da smo v Sloveniji na drugem mestu v Evropi,takoj za Italjani po izgubi prsti/ha,objavljen je bil podatek ,da letno izgubimo v povprečju malo manj kot 8 t prsti /ha.

kastelic999222 je napisal/a:

Ni setev nekje 40€/ha?

Sama setev brez vrtavkanja ja,govor je bil o ceni za kombinacijo vrtavka+sejalnica v 1 prehodu.

oranje 100/ha
vrtavkasta brana 70e/ha
setev 40e/ha

Izvedba z manjšim traktorjem

Za takšen denar delam (male površine)

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1462901115300654

raziskava o eroziji prsti.
kolikor razumem se gre bolj za statistično analizo, kjer so upoštevali naklon, padavine, kulture in agrotehniko.
<že za pašnike je v našem območju ugotovljena izguba 2 tone prsti.

Žetev koruze...

https://youtu.be/wDlW7bhrkeE

Lp.Simon to je nekje v Bakovcih,polek avtoceste.Jaz ne grem ispod 100€ orat,pa tudi sejat ne,če jim ne paše pa naj delajo sami peš.Eden iz okolice G.Radgone je reko,da za 150€ ne vžge traktorja,pa ima dela,da skoraj ne zmore vsega.

Po kolko privas računajo kombajnisti




lp