@secundus: to delajo večinoma samo v VB, kjer tudi sejejo mnogocvetno ljuljko, ki ima že sama po sebi, ko še raste, večjo sušino, kot tista, ki jo pri nas sejemo in zato jo oni lahko takole posilirajo. To pa zato, ker nimajo toliko sončnih dni, kot pri nas oz. imajo tako podnebje, da je dež lahko že čez 5 minut, pa tudi če je ravnokar 30°C in jasno nebo.

samo je pa zelo priročno.

odpade cela vrsta prehodov s traktorjem (kosilnica, pajek, zgrabljalnik, nakladalka).

mogoče kdaj probam na zeloooooo stari travi.

verjetno ne pobere čisto do tal.
Drugače pa da gor žitni heder na koruzni kombajn, če se ne motim.

3 steps to heaven nalepka zmaga

https://youtu.be/NOAAdSvoGmg?t=14

secundus je napisal/a:

https://www.youtube.com/watch?v=NOAAdSvoGmg a je dejansko možno takole delati silažo? da ni premokro vse skupaj? videl sem že, da silirajo žito s samohodko, ampak ima malo manj vode v sebi. Enkrat me ima, da bi konec maja, sredi julija požel en travnik takole. Ma me malo skrbi in se ne upam.

Možno je marsikaj, seveda z uporabo ustreznih dodatkov. Vendar pa siliranje stare trave (zato, da bi bila bolj suha) je pa ena večjih neumnosti.

matko92 je napisal/a:

@secundus: to delajo večinoma samo v VB, kjer tudi sejejo mnogocvetno ljuljko, ki ima že sama po sebi, ko še raste, večjo sušino, kot tista, ki jo pri nas sejemo in zato jo oni lahko takole posilirajo. To pa zato, ker nimajo toliko sončnih dni, kot pri nas oz. imajo tako podnebje, da je dež lahko že čez 5 minut, pa tudi če je ravnokar 30°C in jasno nebo.

tisto omnogocvetni ljujlki sploh ne drži.

@kmetovalec: Res sem mogoče brcnil v temo z vrsto trave, ampak mislim, da nam je prof. Verbič na BF omenil ravno to vrsto in imel je še neke grafe na to temo.

kmetovalec bom žrtvoval eno parcelo za znanost,



ker iz 3 tedne stare pomojem lahko nastane samo gnoj.

Če bi šel pa na 1,5 meseca (to so recimo 4 košnje na leto), bi pa mogoče šlo.

Hey, kastelic, a niste vi nekaj takega čarali s samohodko?

Ker naj mi prosim nekdo razloži.

Kaj je fora, da kosijo na 3 tedne, potem pa v krmilni voz mešajo slamo.

A ni vseeno, če kosiš teden, največ dva kasneje in tako vneseš vlaknino v krmni obrok, ne pa da jo dodajaš s slamo?

Kot da bi mešal "krop" - zelo vročo vodo in led, da dobiš vodo z 30 stopinjami.

Mogoče res zgrešeno deluje, samo da ima mlada trava več beljakovin, ki jih je pri stari treba dodajat. Računa naj pa vsak sam kaj se bolj splača.
Ne, nismo. Samo žito za "bioplin". Če jo režeš s samohodko, mora bit še malenkost bolj suha kot za pobiranje z nakladalko. To smo pa probal, pa lah rečm da je bla z iste parcele, pobrana z nakladalko pa nekaj s kombanam, in je bla slednja bolj mokra

secundus je napisal/a:

kmetovalec bom žrtvoval eno parcelo za znanost, ker iz 3 tedne stare pomojem lahko nastane samo gnoj. Če bi šel pa na 1,5 meseca (to so recimo 4 košnje na leto), bi pa mogoče šlo. Hey, kastelic, a niste vi nekaj takega čarali s samohodko?

Preden se boš poskusov lotil ti malo teorije ne bi škodilo. Poglej zelje za kisanje, tolk je vlažno, da voda kar na površino stopi, ko ga obtežimo, ma ko ga daš na krožnik ni nič gnoju podobno.
Problem pri siliranju ni suha snov ampak sladkorji. In venimo zato, da povečamo koncentracijo sladkorjev, suha snov je potem samo stranski učinek, ki pa seveda tudi blagodejno vpliva na izgled silaže. Mnogocvetna ljulka odstopa od ostalih trav po vsebnosti sladkorjev (verjetno je Verbič kazal ta podatek), ne pa suhe snovi Če gledaš irsko ali angleško silažo je od daleč res bolj podobna gnoju, ampak hranilna vrednost pa je običajno precej boljša od naših silaž. Je pa zanimivo, da ravno pri nas (in v srednji Evropi) kjer je izredno majhna razlika med senom in silažo, toliko govorimo o senenem mleku, v zahodni Evropi kjer bi dejansko lahko pričakovali kakšne razlike, pa nekako to sploh ni pomembna tema.