Je kdo že uporabil diatomejsko zemljo? Ko sem imel to golazen sem iskal po spletu in menda pomaga, izsuši te pršice. Bay mite sem uprabil pa ni pomagalo, ker so se živalice poskrile po špranjah in razpokah.

Glede na Vladimirčeve iskušnje in tudi moje, me zanima, kako se naj aplicira diatomejska zemlja (kar je BioMit) v kletkah. Za aplikacijo tega prahu rabiš primeren zapraševačec, saj se odmerja 30 do 50 gramov na kv.meter površine, pri 1000 kv.metrih objekta je to 30 kg. Kako je to cenovno pa ne vem, saj še nisem našel cene za ta prah. ByeMite, pa je cena za 1000 kvadratov cca. 15€.

Lep pozdrav!

majdra je napisal/a:

Je kdo že uporabil diatomejsko zemljo? Ko sem imel to golazen sem iskal po spletu in menda pomaga, izsuši te pršice. Bay mite sem uprabil pa ni pomagalo, ker so se živalice poskrile po špranjah in razpokah.

Pripravek je dober, vendar, kot je napisal že Gabriel, moraš zadevo pravilno uporabiti.

Lep pozdrav!

Se ti zajedalci lahko pojavljajo tudi pozimi v mrazu pri temperaturi hleva 5 stopinj?
kako prepoznaš zajedalce?

Lahko. Verjetno gre za kakšno pozno okužbo z zajedalci, posledično so se jajčeca počasi razvijala na telesu kokoši, saj jim je zunanja temperatura (okolice) upočasnila razvojni cikel. Drugače pa jaz priporočam, da se kokošnjak, ko se dnevna temperatura dvigne nad 15 stopinj temeljito očisti, opere in razkuži, ter obdela z insekticidom (načeloma katerim koli, če se dobi kakšen z daljšim časom delovanja je še boljše). Same kokoši pa lahko obdelaš z naravnim piretrinom (insekticid) tako, da jih enostavno pošpricaš ob pomoči še koga, ki ti kokoš dobro drži tako, da ji ti lahko dviguješ perje in škropiš POD perje. Po tednu dni postopek ponoviš s kokošmi. je pa treba ta postopek uskladiti z čiščenjem kokošnjaka. Dobesedno, poškropiš kokoši in jih zapreš na območje, kjer ni bilo kokoši prej, ter nato obdelaš kokošnjak. ko je očiščeno in razkuženo, kokoši vrneš v kokošnjak. Za prvo silo pa lahko uporabiš trik z peščeno kopeljo, kateri primešaš Piretrin, da se kokoši okopajo v njem (še bolje pa da namesto piretrina uporabiš t.i. diatomejsko zemljo za peščeno kopel).

Lep pozdrav!

Hvala ,le zanimalo me, nimam sicer teh problemov zaenkrat.
Diatomejska kopel? kaj je to? Kak poseben preparat v obliki prahu, ki ga primešaš pesku?
Kokoši imam zdaj v notranjih toplih prostorih, in bi rad letno njihovo rezidenco razkužil in pripravil za letno sezono, a mora priti temperatura u +.

Kokoši se rade kopljejo ("krepelijo" pravijo v našem koncu) v pesku. to jim je nekako v navadi in to lahko izkoristiš, da dodaš v pesek netopen insekticid ali pa t.i. diatomejsko zemljo, da se tako tudi same zaprašijo proti kožnim zajedavcem. Takšno peščeno kopel jim ni težko narediti. Zagradiš z tramiči 1x1 meter in našibaš v tak okvir pesek in je to to. Po potrebi pa dodajaš kar rabiš. Ker imaš pesek, se ne rabiš bati, da bi ga kokoši žrle.

Za obdelavo letne rezidence pa je primeren čas nekaj dni pred selitvijo živali tja, narediš pa tako, kot sem že napisal.

Lep pozdrav!

Oops, pozabil (EMŠO).
Diatomejska zemlja:

https://www.naravno.info/terapur_1kg

http://aas.bf.uni-lj.si/marec2012/13rojht.pdf

Malo domačega branja......

Lep pozdrav!

Hvala in vsaka ti čast! Si nekam načitan v teh stvareh.

Kar se tiče peskovnikov sem imel dva ločena kokošnjaka. En je imel peskovnik naraven, torej kokoši so se kopale u suhem blatu tik ob steni ,kjer je suha zemlja in skoraj odkopale temelj, druge pa so imele posodo z peskom, kamor se je lahko skobacala ena kokoš.

Zanima me tudi, kaj je bolje ,ali pesek ali mivka??Glede zatiranja zajedalcev? Po moje pol zelo suha mivka?

Kar se tiče peskovnika, bi šlo skoz vse kar ima granulacijo so 4mm, sama mivka zna mogoče ponagajati, saj se lahko zelo praši, kar pa ni dobro za dihala. Ampak, če imajo pesek na odprtem in pod streho, da je stalno suh ne bi smelo biti problema...

Moje znanje, ja delam na področju DDD že od 1991, več ali manj samouk, saj včasih ni bilo strica Googla, knjižnice, ki so imele podatke o teh stvareh pa so bile na faksih, faksi pa v Ljubljani. Tako sem bil prisiljen vsako info preveriti v praksi, kar pa mi ni bilo težko, saj sem imel "testni poligon" na prašičereji do 2008, nato pa na terenu pri rejcih piščancev. Tako, da... nekaj sem se naučil.

Lep pozdrav!