We have a problem. Rabim vašo pomoč. Kaj posejati po ječmenu, s čim večjo hranilno vrednostjo in pa z vsaj kolikor toliko mase? Z 100 dnevno koruzo nimam izkušenj, ampak kolikor sem jo videl, je tam malo hranilne vrednosti in celga hudiča vode. Isto sudanka. Sirk pa tudi nima neke hude vsebnosti. Kaj še drugega, razen še enoletne? Lp

Če bo julij tak kot lani komot inkarnatko. Sicer pa aleksandrijsko.

Če boš pustil čez zimo si naredi neko mešanico.
PO raziskavah se dosega dosti višja masa vsaj 5-7 različnih vrst- tu se gre sicer za dosevke, ki so bolj namenjeni podoru.
Sam bom letos probal s sončnicami+ sredi avgusta krmna ogrščica, inkarnatka pri česanju posevka

ZA nek resen pridelek po ječmenu je ponavadi omejitev vlaga pri vzniku.

Sam bi šel v mešanico topoljubnih rastlin sirek, proso, sudanska, sončnica + nekaj prezimnega ljulka, oves (oves bi bil mogoče zanimiv tudi sam) pa še kaka metuljnica grašica, inkarnatka+ križnica gorjušica(neprezimna) ali pa ogrščica (ta da precej mase, pa še celo zimo lahko kosiš če ni snega, za siliranje je po moje prevodeno)

Pa seveda zavisi kako zemljo imaš, tehnologijo obdelave, pridelave (herbicid, gnojenje), cena semena

če boš v jeseni oral je najcenejša, a kljub temu solidna varianta, oves

en preblisk sem dobil, predvsem za ekološke kmete in tiste, ki niste zagovorniki špricanja


z trosilcem za umetna gnojila razmečeš krmno koruzo (semenska bi bila predraga) po celotni površini in zadelaš z branimi ali kultivatorjem.

Ko koruza požene nekaj listov po celi njivi, jo z okopalnikom razredčiš in tako narediš vrste.

Pleveli bi bili verjetno veliko manjši problem v tem primeru.

Mnenja?

ka je ni lepš kr tako pustit pa pol pokosit pa ti odpade strošek kombajna,ker iz take koruze ponavad itak ni nek velik profita.

Pokosiš žito, letiš z podrahljalnikom čez, koruzo vsadiš, jeseni pa vse skupaj pokosiš pa zvoziš . Vsaj tako je pri nas bivši Bioštrom Petač naredil. 2x nič od nič

secundus je napisal/a:

en preblisk sem dobil, predvsem za ekološke kmete in tiste, ki niste zagovorniki špricanja z trosilcem za umetna gnojila razmečeš krmno koruzo (semenska bi bila predraga) po celotni površini in zadelaš z branimi ali kultivatorjem. Ko koruza požene nekaj listov po celi njivi, jo z okopalnikom razredčiš in tako narediš vrste. Pleveli bi bili verjetno veliko manjši problem v tem primeru. Mnenja?

Ja itak, vse je to tak einfach

secundus je napisal/a:

en preblisk sem dobil, predvsem za ekološke kmete in tiste, ki niste zagovorniki špricanja z trosilcem za umetna gnojila razmečeš krmno koruzo (semenska bi bila predraga) po celotni površini in zadelaš z branimi ali kultivatorjem. Ko koruza požene nekaj listov po celi njivi, jo z okopalnikom razredčiš in tako narediš vrste. Pleveli bi bili verjetno veliko manjši problem v tem primeru. Mnenja?

Ti to o strniščnem dosevku ,kot zeleno gnojenje ali o kakšnem drugem namenu?

kastelic999222 je napisal/a:

We have a problem. Rabim vašo pomoč. Kaj posejati po ječmenu, s čim večjo hranilno vrednostjo in pa z vsaj kolikor toliko mase? Z 100 dnevno koruzo nimam izkušenj, ampak kolikor sem jo videl, je tam malo hranilne vrednosti in celga hudiča vode. Isto sudanka. Sirk pa tudi nima neke hude vsebnosti. Kaj še drugega, razen še enoletne? Lp

V vseh strniščnih posevkih za krmo je prisotno veliko vode.Kaj bo najboljša varianta je odvisno od rastnih razmer v prihodnih mesecih,katere je težko napovedati.Po mojem mišlenju bo največ hranilne vrednosti in pridelka z koruzo razreda okrog 220,nato enoletna trava.Vendar v juliju posejana trava redko zdrži poletne suše.

Oboje bo jeseni vlažno,vendar koruza manj kot trava,bo pa v obeh primerih potreben silažni dodatek za uravnavanje Ph silaže.Potlej je pa prisoten še element kolobarja.