Hvala za popravek.

LABIN je napisal/a:

Kolikor vem jaz ni težava v tem, da se mleko prideluje s pomočjo silažne krme ampak je težava, ker so v krmi nečistoče, ki vplivajo na vse omenjeno. Je pa res, da se to najbolj pozna, če predeluješ mleko v sir, pa še to če je sir zorjen od 3 mesecev naprej.

Za sirjenje mleka odstvetujejo silažo zaradi prisotnosti klostridije,ta bakterija povzroča "napihovanje" zorjenih sirov,je pa prisotna v naravi,v prsti,če je prst v silaži kar pa je težko 100 % preprečiti potem pride tudi klostridija,so pa že silažni dodatki kateri so sposobni odpraviti probleme s klostridijo,sam za večino je to nepotreben strošek,oz.stvar brez efekta.

Mi bi že kosili, vsaj sejano DTM, ampak je detelja zaenkrat zelo nizka proti lanski, lani je bila košena cca 5x, letos pa zelo slabo "dela". So se rastline toliko oslabile in po košnji preorjemo, ali je še kaj rešitve za letos?

Majstr je napisal/a:

Mi bi že kosili, vsaj sejano DTM, ampak je detelja zaenkrat zelo nizka proti lanski, lani je bila košena cca 5x, letos pa zelo slabo "dela". So se rastline toliko oslabile in po košnji preorjemo, ali je še kaj rešitve za letos?

pri nas pa ravno obratno. sem prav vesel da spomladi ni trava zamorila vse detelje. gnojil samo z gnojevko, pa je sestava prav sijajna.

janezzenaj je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Koristne trave in detelje se razmnožujejo vegetativno in zato semenitev ni potrebna... A lahko prosim nekdo razloži, kaj je to vegetativno razmnoževanje trav in detelj.

Ne računaj preveč na to, tud pleveli in mah se . Če bi trave evolucijsko lahko preživele nebi trošile energije za semeneje.

[quote="kmetovalec"][quote="sebo"]

kmetovalec je napisal/a:

Imate v Mislim, da je povezava med pogostnostjo košnje in intenzivnostjo gnojenja jasna že osnovnošolcem. Kar se pa sestave mleka tiče pa je jasno, da se razlikuje pri različnem obroku, ker je iz različne voluminozne krme praktično nemogoče sestaviti popolnoma enak obrok. Vendar ti tudi v citiranem linku dokazuje, da ocenjevalci po senzoričnih lastnostih niso uspeli ločiti silažnega in senenega mleka in za to je šlo v tej debati..

Pisal si o okusu-subjektivna zaznava in sestavi, ki ponavadi pomeni kemijsko sestavo.
Računanje krmnih obrokov nam daje možnost, da iz različnih komponent sestavimo vrednostno enak obrok.Zavisi spet do kakih detajlov gremo.
Po kemijski sestavi je bilo v mleku krav brez silaže več nenasičenih maščob.

Ravno tako sem repliciral le trditvi o tem, da se prek krme ne more prenašat vonj ne pa direktno vonju po silaži.

Vonj (če govorimo le o prenosu prek živali) se prenaša na dva načina ali prek pljuča-kri-mleko ali prebavila-kri-mleko. Glede na to, da je silaža po vsebnosti lahko hlapnih kislin res podobna fermentacijskim produktom v vampu je težko verjetno da bi šlo za prenos prek prebavil. Lahko pa se mleko "onesnaži" z vonjem v slabi hlevski klimi kot je že omenil dklemen.
Kot piše v članku se večina vonjav, ki se prenašajo prek živali izplavi iz mleka po cca 2 urah po obroku, dolgotrajnejši je npr vonj po čebuli.

[quote="junc"][quote="janezzenaj"]

kmetovalec je napisal/a:

Ne računaj preveč na to, tud pleveli in mah se . Če bi trave evolucijsko lahko preživele nebi trošile energije za semeneje.

Tole ti je sicer dobra teorija, a v naravi tudi ni travnikov, površin, ki bi bili večkrat košeni, popašeni.
Pleveli in mah so povečini rezultat nepravilnega gnojenja, oskrbe travnikov.
ZA 5-6 kosni travnik takole približno rabiš cca ekvivalent hranil obremenitve 2 GVŽ/ha 30m3 gnojevke+ še vsaj 100-150kg dušika ter 50 kg fosforja

[quote="sebo"][quote="junc"]

janezzenaj je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Ne računaj preveč na to, tud pleveli in mah se . Če bi trave evolucijsko lahko preživele nebi trošile energije za semeneje. Tole ti je sicer dobra teorija, a v naravi tudi ni travnikov, površin, ki bi bili večkrat košeni, popašeni. Pleveli in mah so povečini rezultat nepravilnega gnojenja, oskrbe travnikov. ZA 5-6 kosni travnik takole približno rabiš cca ekvivalent hranil obremenitve 2 GVŽ/ha 30m3 gnojevke+ še vsaj 100-150kg dušika ter 50 kg fosforja

spet odvisno od travne mešanice in predvsem vremena, ampak na koncu je izplen tam, tam... včasih je cenej kupit krmo kot gnojilo. odvisno od letine. če maš dolgotrajno sušno obdobje si ti kar slikaj 5 košenj. pleveli znajo bit pa travi še kako konkurenčni. na konc se vsaj tkole čez palc še vedno splača dosejevat travo. lahko pa da kaj delam kapitalno narobe pa saj se skos učimo pa kaj sprobavamo.

[quote="junc"][quote="sebo"]

junc je napisal/a:

janezzenaj je napisal/a: kmetovalec je napisal/a: Ne računaj preveč na to, tud pleveli in mah se . Če bi trave evolucijsko lahko preživele nebi trošile energije za semeneje. Tole ti je sicer dobra teorija, a v naravi tudi ni travnikov, površin, ki bi bili večkrat košeni, popašeni. Pleveli in mah so povečini rezultat nepravilnega gnojenja, oskrbe travnikov. ZA 5-6 kosni travnik takole približno rabiš cca ekvivalent hranil obremenitve 2 GVŽ/ha 30m3 gnojevke+ še vsaj 100-150kg dušika ter 50 kg fosforja spet odvisno od travne mešanice in predvsem vremena, ampak na koncu je izplen tam, tam... včasih je cenej kupit krmo kot gnojilo. odvisno od letine. če maš dolgotrajno sušno obdobje si ti kar slikaj 5 košenj. pleveli znajo bit pa travi še kako konkurenčni. na konc se vsaj tkole čez palc še vedno splača dosejevat travo. lahko pa da kaj delam kapitalno narobe pa saj se skos učimo pa kaj sprobavamo.

Veliko je odvisno od lokalnih značilnosti, vremena. Sam imam površine ki jih kosim do 5 krat in tudi take ki le enkrat.

Vsak ima svojo računico, velikokrat je za pogostejšo košnjo ovira zastarela mehanizacija in majhne površine. S sip-favorit grabit 10-20 cm dolgo travo ni glih lušno.

junc je napisal/a:

janezzenaj je napisal/a: kmetovalec je napisal/a: Koristne trave in detelje se razmnožujejo vegetativno in zato semenitev ni potrebna... A lahko prosim nekdo razloži, kaj je to vegetativno razmnoževanje trav in detelj. Ne računaj preveč na to, tud pleveli in mah se . Če bi trave evolucijsko lahko preživele nebi trošile energije za semeneje.

Seveda je evolucijsko semenenje boljše, ker omogoča mešanje genov, vendar pa pri kmetovanju ne gre za pospeševanje evolucije ampak za izkoriščanje naravnih danosti za gospodarski namen. In tu ima vegetativno razmnoževanje določene prednosti. Predvsem odpadejo stroški za seme in setev. Teoretično naj bi bile selekcionirane sorte boljše od avtohtonih, vendar so slednje marsikdaj bolje prilagojene na lokalne pogoje in selekcionirane sorte v teh pogojih ne dajo toliko višji pridelek (če sploh), da bi pokrile strošek semena in setve.