@dklemen5
Verjamem, da dosegaš zadovoljive rezultate s svojim načinom pridelave a vseeno to ne pride v poštev v vseh pogojih in na vseh kmetijah, sploh na drugem koncu države. Vsak pač dela kot ve, da je najbolje zanj in za njegove njive, če mu ne bo nič zraslo bo sam trpel posledice.

Mnenja niso škodljiva vendar me vseeno zmoti, ko mi že drugič skušaš soliti pamet o tem kako je no-till obdelava odlična in kako nimam pojma kako obdelati njive, da bo kaj zraslo.
Kakorkoli že bi vseeno prosil, da se ne obešaš na moje poste s promoviranjem obdelave s čim manj prehodi. Vsi vemo, da je za zemljo dobro, da ni preveč prehodov, da se ne dela, ko je mokro ipd. ni treba tega kar naprej ponavljati, to vemo vsi a ko je nekaj treba narediti je pač treba ne glede na vse.

Zgolj za info, sosednji kmet kar nekaj njiv predela z gruberjem namesto s plugom, vendar kolikor sem te njive videl mi ni všeč kar vidim, saj vse skupaj ni niti najmanj poravnano, kar dela težave pri košnji, pa tudi mehanizacija trpi na vseh luknjah ki ostanejo (vsaj kolikor vidim njihove njive). Kolikor je meni znano ne dosega večjih pridelkov kot jih ostali pri konvencionalni obdelavi. Morda tudi zato, ker vseeno vsake toliko vse te njive tudi preorje.

Pri oddaji Ljudje in zemlja je bil večkrat kmetovalec iz območja se mi zdi da Pesniške doline, piše se Majerič,kolikor se spomnim.Je med prvimi če ne celo prvi,ki je začel s obdelavo samo s neko krožno brano ter lani še s twin-row sistemom,je razlagal o prednostih tega sistema.

@Daniel šije/vlače potem pri prehodu s rotobrano ali predsetvenikom omogočajo tudi malce hitrejši prehod ter hrbtenica ne trpi toliko?

En Majerič je v Moškanjcih, prideluje pa tudi Ptujski Luk. Ne vem ali je to ta ali je še kateri drug.

Tako je, pri prehodu z rotobrano je potem vožnja po njivi precej bolj udobna. To je uporabno predvsem pri predsetveniku, kjer so zaželene nekoliko višje hitrosti, ni pa nič narobe če se bolj udobno dela tudi z rotobrano.

V naših koncih so "Šije"

Nekaj nočnih slik zapiranje brazd z šinjami:

Saj od vsega, se samo trikotnik zares zelo dobr vid

Daniel je napisal/a:

En Majerič je v Moškanjcih, prideluje pa tudi Ptujski Luk. Ne vem ali je to ta ali je še kateri drug. Tako je, pri prehodu z rotobrano je potem vožnja po njivi precej bolj udobna. To je uporabno predvsem pri predsetveniku, kjer so zaželene nekoliko višje hitrosti, ni pa nič narobe če se bolj udobno dela tudi z rotobrano. V naših koncih so "Šije"

Pri nas uporabimo kar planirko se isto naredi,samo po večini to naredimo samo po robovih da je prehod lažji ko greš na ali pa z njive.

Nekaj od danes! (kolega na testi)


lp

Dany je napisal/a:

Ja pol pa kapo dol če tko praviš,ampak si pa priznal da tud tebe moča pa suša nese.Glede one kuruze pa mislim da koruza ki je visoka pol metra dvajset pa zdej ni treba vagat da vemo da je najslabša. lp

Na prodnatih tleh mora deževati vsak teden ,da ni suše,če se to dogaja v razdalji 800 m na težkih zamočvirjenih tleh že zastaja voda na površini ,optimumi so pa bolj malokrat v praksi.Sicer pa izsledki iz poizkusov pravijo,da konzervirna obdelava prihrani nekje do 60mm /m2 vlage,je nekaj za rešitev suše v celoti pa to ni dovolj.Sicer pa moj poizkus z večimi sortami koruze v sušnem 2013 na isti prodnati parceli z klasično in konzervirno obdelavo pokazal v 5 do 20% več pridelka zelene mase koruze na nepreoranih tleh.
Pol metra dvajset mi ni čisto razumljiva višina ,sklepam ,da gre za meter dvajset,če je to tako gre verjetno bolj za pomankljivosti v gnojenju in zaščiti pred pleveli ker le to v celoti ,z primerno obdelavo ti da pridelek.

Daniel je napisal/a:

@dklemen5 Verjamem, da dosegaš zadovoljive rezultate s svojim načinom pridelave a vseeno to ne pride v poštev v vseh pogojih in na vseh kmetijah, sploh na drugem koncu države. Vsak pač dela kot ve, da je najbolje zanj in za njegove njive, če mu ne bo nič zraslo bo sam trpel posledice. Mnenja niso škodljiva vendar me vseeno zmoti, ko mi že drugič skušaš soliti pamet o tem kako je no-till obdelava odlična in kako nimam pojma kako obdelati njive, da bo kaj zraslo. Kakorkoli že bi vseeno prosil, da se ne obešaš na moje poste s promoviranjem obdelave s čim manj prehodi. Vsi vemo, da je za zemljo dobro, da ni preveč prehodov, da se ne dela, ko je mokro ipd. ni treba tega kar naprej ponavljati, to vemo vsi a ko je nekaj treba narediti je pač treba ne glede na vse. Zgolj za info, sosednji kmet kar nekaj njiv predela z gruberjem namesto s plugom, vendar kolikor sem te njive videl mi ni všeč kar vidim, saj vse skupaj ni niti najmanj poravnano, kar dela težave pri košnji, pa tudi mehanizacija trpi na vseh luknjah ki ostanejo (vsaj kolikor vidim njihove njive). Kolikor je meni znano ne dosega večjih pridelkov kot jih ostali pri konvencionalni obdelavi. Morda tudi zato, ker vseeno vsake toliko vse te njive tudi preorje.

Enkrat sva že ugotovila,da je komenentiranje postov dovoljeno, če je to sedaj drugače,pa to napiši ob objavi pa magar če velja samo zame.Sicer pa nisem v komentarju napisal nič takšnega ,kar ne bi bilo res.

O sosednem kmetu pa samo toliko,da ravno razprava o agrotehnikah tako ali drugače,lahko pomaga k hitrejšemu reševanju tegob,ker mislim ,da bi težko našli kmeta ,ki si lahko privošči obdelavo z vsemi varjantami strojev kateri obstajajo,pomagajo le primerjave.
V letošnjem letu pa Žipo Lenart prehaja na obdelavo brez pluga z Horsch opremo,boste tam lahko praktično opazovali.

Daniel je napisal/a:

En Majerič je v Moškanjcih, prideluje pa tudi Ptujski Luk. Ne vem ali je to ta ali je še kateri drug. Tako je, pri prehodu z rotobrano je potem vožnja po njivi precej bolj udobna. To je uporabno predvsem pri predsetveniku, kjer so zaželene nekoliko višje hitrosti, ni pa nič narobe če se bolj udobno dela tudi z rotobrano. V naših koncih so "Šije"

To je tisti Majerič o katerem sem pisal.(Upam da se z tem ne lepim na tvoje poste)