Tisti stroje je zame še vedno ZF- z diski premera od cca 75 cm do 20 cm, še vedno deluje bolj obdelovalni stroj kot pa setveni..
Meni je zankrat še vedno bližje plitko oranje in čimmanj uporabe herbicidovi. Pri no till je to nekje obveza+ še vedno me zanima kako je s pleveli po npr 5-10 letih no tilla.
Ne rečem da se to nekaterim ne bi obneslo in bo zanimivo opazovat na domačem dvorišču.

Kolikor sem bral pa so z no till v povprečju še vedno nižji pridelki in se gre bolj za ohranjanje prsti, vlage in ekonomičnosti pridelave kot pa maksimizacije pridelka.Sam si le približno predstavljam da se da posejat par deset ha, ko pa prideš v rang par sto in si primoran naredit vse sam, ker so marže po ha relativno nizke, je to drugačno razmišljanje.

sebo je napisal/a:

Kolikor sem bral pa so z no till v povprečju še vedno nižji pridelki in se gre bolj za ohranjanje prsti, vlage in ekonomičnosti pridelave kot pa maksimizacije pridelka.

Nočem biti nesramen, ampak kaj ti pomaga ohranjanje vlage ko pa je itak manjši pridelek?

Ne moremo primerjati Amerike in naše male države. Pri nas pač moremo ustvarjati neko dodano vrednost na račun večjega vložka dela-intenzifikacije, ker nam pač v drugo skrajnost iti ni omogočeno (velikeeee površine). Oni pač razmišljajo in delajo popolnoma drugače....tudi enostavno zato ker komaj sfolgajo posadit, totalca pošpricat in požet. To pa je tudi vse kar delajo. Spomnim se ene izmed zgodb iz Amerike, ki govori o farmi z nevem koliko tisoč hektarjev in 1000 krav in kljub veliko žit na svojih površinah slamo v balah raje kupijo, dostavljeno pa jo dobijo kar po železnici, ki pelje mimo farme. Pač, mi določenih zadev ne bomo nikoli čist razumeli, kot tudi oni ne zakaj mi tolko dela vložimo v tist en hektar.

Ko se bo pa neka tehnologija na našem območju obveljala za uspešno pa bomo tudi videli. Za to pa more najprej nekdo z idejo in hipotezo narediti prvi korak in to dokazati, da bo očitno.

Po moje je še vedno bolje nekaj pridelka kot nič na neoptimalnih tleh.
Prod, ilovica, močvara, nagib. Zato je po moje no-till zanimiv ampak svoje bo pokazal čas.
Majerič kolikor sem bral kmetuje brez oranja že 20 let, s tem da je zelenjadar. Samo po moje to ni pravi no till bolj neko globoko prekopavanje, grubanje.


Sam sem probaval na svojih površinah npr. z zelo slabim oranjem, da so brazde dobesedno padale nazaj, in razdaljo 20cm neobdelanega pasu vmes ter frezanjem gornjih 5 cm in so bili pridelki čisto zadovoljivi glede na vloženo delo.

Kot zanimivost....cela vrsta bolezni obstaja, za katere velja, da jih zmanjšujemo z agrotehničnimi ukrepi kot so "temeljito zaoravanje slame in koruznice" (TN za IPL....vsi vemo kdo ta navodila piše...).

Simon MS je napisal/a:

Kot zanimivost....cela vrsta bolezni obstaja, za katere velja, da jih zmanjšujemo z agrotehničnimi ukrepi kot so "temeljito zaoravanje slame in koruznice" (TN za IPL....vsi vemo kdo ta navodila piše...).

Simon morda v razmišljanje;če z temeljitim zaoravanjem ostankov,zmanjšujemo vplive bolezni kako to ,da ob današnjem kvalitetnem zaoravanju ostankov se povečuje fusarium in ostale bolezni?Podam ti lahko tudi odgovor vendar bi raje slišal tvoje razmišljanje.O navodilih za IPL pa samo to ; piše jih stroka ,katera je bila izšolana po starih smernicah.

sebo je napisal/a:

Tisti stroje je zame še vedno ZF- z diski premera od cca 75 cm do 20 cm, še vedno deluje bolj obdelovalni stroj kot pa setveni.. Meni je zankrat še vedno bližje plitko oranje in čimmanj uporabe herbicidovi. Pri no till je to nekje obveza+ še vedno me zanima kako je s pleveli po npr 5-10 letih no tilla. Ne rečem da se to nekaterim ne bi obneslo in bo zanimivo opazovat na domačem dvorišču. Kolikor sem bral pa so z no till v povprečju še vedno nižji pridelki in se gre bolj za ohranjanje prsti, vlage in ekonomičnosti pridelave kot pa maksimizacije pridelka.Sam si le približno predstavljam da se da posejat par deset ha, ko pa prideš v rang par sto in si primoran naredit vse sam, ker so marže po ha relativno nizke, je to drugačno razmišljanje.

Po mojem je ta great plains sejalnica še vedno sejalnica, saj se kot no till šteje vse kar ne premakne več kot 20 % obdelane površine,kolikor sem jaz videl nima 75 cm culter diskov ,ampak 22 col ,kar je slabih 56 cm.Mogoče z oranjem pridelaš koruzo brez herbicida?Po izkušnjah po 15 letih obdelave brez oranja se pritisk širikolistnih plevelov zmanjša nekoliko se poveča pritisk travnih plevelov,bom videl kako bo v cover crop letos z jarim ovsom kot zastirka.

dklemen5 je napisal/a:

Simon morda v razmišljanje;če z temeljitim zaoravanjem ostankov,zmanjšujemo vplive bolezni kako to ,da ob današnjem kvalitetnem zaoravanju ostankov se povečuje fusarium in ostale bolezni?Podam ti lahko tudi odgovor vendar bi raje slišal tvoje razmišljanje.O navodilih za IPL pa samo to ; piše jih stroka ,katera je bila izšolana po starih smernicah.

--Selekcija pač precej teži k kvantiteti, po drugi strani pač dobimo kakšne bolj neodporne sorte kot so bile včasih, ki pač niso zahtevale neke nege, so pa tudi pridelki bili primerno nižji.
Sorta pač ima različne mehanizme odpornosti in če je neka sorta rekordna po pridelkih, se ji nekako "odpusti" kakšno drugo negativno lastnost. Kam bi pa prišli, če bi neka sorta imela samo zelo dobre lastnosti? Tega pač ni.

--Poleg tega se fuzarioza lahko prenaša še kako drugače (s kombajnom ipd. kajti z običajnim prečiščevanjem zrnja se tega ne očisti).

--Poleg tega zaradi večje intenzifikacije-večje uporabe fungicidov eliminiramo konkurenčne saprofitske glive, nimajo pa učinkovitega zatiralnega učinka na glive iz rodu Fusarium, tako da imajo le te še samo boljše pogoje.

--Popolnoma učinkovitega sredstva za zatiranje Fuzarioz ni, ne bom delal reklame katero je še najbolj učinkovito. Pri zaščiti klasa proti fuzariozam jih mnogo dela napake. Škropijo prepozno ali prehitro. Najboljši čas tretiranja je ko so vsi klasi vidni in so vidni tudi že prvi cvetovi. Če je napovedan dež poškropiti pred dežjem ali čimprej po dežju. Pomembno je klas kvalitetno "zadeti"(šobe z dvojnim curkom), s primerno velikostjo kapljic in primerno koncentracijo (manj vode).

--Ozek kolobar z žiti

--Namignil bi še na en vidik, a o njem raje ne bi preveč govoril (učinkovito razkuževanje semena?)

Simon MS je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: Simon morda v razmišljanje;če z temeljitim zaoravanjem ostankov,zmanjšujemo vplive bolezni kako to ,da ob današnjem kvalitetnem zaoravanju ostankov se povečuje fusarium in ostale bolezni?Podam ti lahko tudi odgovor vendar bi raje slišal tvoje razmišljanje.O navodilih za IPL pa samo to ; piše jih stroka ,katera je bila izšolana po starih smernicah. --Selekcija pač precej teži k kvantiteti, po drugi strani pač dobimo kakšne bolj neodporne sorte kot so bile včasih, ki pač niso zahtevale neke nege, so pa tudi pridelki bili primerno nižji. Sorta pač ima različne mehanizme odpornosti in če je neka sorta rekordna po pridelkih, se ji nekako "odpusti" kakšno drugo negativno lastnost. Kam bi pa prišli, če bi neka sorta imela samo zelo dobre lastnosti? Tega pač ni. --Poleg tega se fuzarioza lahko prenaša še kako drugače (s kombajnom ipd. kajti z običajnim prečiščevanjem zrnja se tega ne očisti). --Poleg tega zaradi večje intenzifikacije-večje uporabe fungicidov eliminiramo konkurenčne saprofitske glive, nimajo pa učinkovitega zatiralnega učinka na glive iz rodu Fusarium, tako da imajo le te še samo boljše pogoje. --Popolnoma učinkovitega sredstva za zatiranje Fuzarioz ni, ne bom delal reklame katero je še najbolj učinkovito. Pri zaščiti klasa proti fuzariozam jih mnogo dela napake. Škropijo prepozno ali prehitro. Najboljši čas tretiranja je ko so vsi klasi vidni in so vidni tudi že prvi cvetovi. Če je napovedan dež poškropiti pred dežjem ali čimprej po dežju. Pomembno je klas kvalitetno "zadeti"(šobe z dvojnim curkom), s primerno velikostjo kapljic in primerno koncentracijo (manj vode). --Ozek kolobar z žiti --Namignil bi še na en vidik, a o njem raje ne bi preveč govoril (učinkovito razkuževanje semena?)

To zgoraj drži,vendar podorani ostanki ,kateri so okuženi z fusarium,v brezzračnem prostoru,kjer ne razpadejo,so vir nove okužbe nove kulture,po ponovnem oranju ko zopet pridejo na površje in tako se krog vrti.Ne semenarji in ne proizvajalci kemije nimajo interesa zatreti bolezni,zakaj? Ker potem ostanejo brez trga.
Interes kmeta mora biti očitno ,da bolezen čim bolje zartre sam brez uporabe storitev ,katere si težko privošči in mu odžirajo še tisti mali dohodek.
Sicer pa obstajajo biološka sredstva za omenjene bolezni ,katera so ravno tako občutljiva,pa še poživljajo življenje v tleh.Nisem noben eko frik ,vendar če imam na razpolago biološko sredstvo za podoben denar in delovanjem /ha,raje sežem po bio.Je pa pot do preseka toka bolezni dolga in ni mogoče v prvem letu spremembe pričakovati korenite spremembe.
Če ostanki ostanejo plitvo zadelani v območju kjer je prisoten kisik,z dobrim funcioniranjem tal fusarium &co. ne povzroča kakšnih posebnih težav.
Potencial 10t/ha pri žitih ne pomeni nič če od te količine in vložka za to ni dobička.Zgledovati bi se morali po ostalih dejavnostih,katerih storitve ravno tako uporablja kmet za enostavno delo zaračunajo nekako takole;1 enota material+ravno tako velika enota za delo=strošek proizvoda.
Pa se kaj takega pri 10t/ ha žita izide?Vedeti moramo ,da se bodo subvencije v prihodnjih letih prepolovile,je potem potrebno ob taki napovedi financirati kemično industrijo,trgovino itd.,da bomo čez leta po sedanji metodologiji nesposobni pridelati komaj polovično količino brez subvencij?
V žitnicah sveta pridelajo 2-3 t/ha žita z dobičkom,kakšen dobiček je pa pri nas,ko seme stane 1t žita kombanj po dobro tono,po tem izračunu se konča v enem letu ,ker nekdo je moral še posejati ,in vsaj odpeljati v prodajo.
Pred leti je bilo v DLZ objavljena primerjava med Nemškim stroškovnikom za 7.7t/Ha,ter Ameriko z 2,2t/ha,na koncu je Američanu po ha ostal večji zaslužek,kot Nemcu, pa ima Nemec veliko manj ha kot Američan.
Ni naloga kmeta proizvajati za vsako ceno,katero bodo izračunali na borzi in gledati na preskrbo prebivalstva,prva naloga je preživeti v tem svetu,ker od minusa iz pridelave ,trgovčevega,posrednikovega in kemičnega zaslužka,kmet ne more preživeti.

Simon MS je napisal/a:

sebo je napisal/a: Kolikor sem bral pa so z no till v povprečju še vedno nižji pridelki in se gre bolj za ohranjanje prsti, vlage in ekonomičnosti pridelave kot pa maksimizacije pridelka. Nočem biti nesramen, ampak kaj ti pomaga ohranjanje vlage ko pa je itak manjši pridelek? Ne moremo primerjati Amerike in naše male države. Pri nas pač moremo ustvarjati neko dodano vrednost na račun večjega vložka dela-intenzifikacije, ker nam pač v drugo skrajnost iti ni omogočeno (velikeeee površine). Oni pač razmišljajo in delajo popolnoma drugače....tudi enostavno zato ker komaj sfolgajo posadit, totalca pošpricat in požet. To pa je tudi vse kar delajo. Spomnim se ene izmed zgodb iz Amerike, ki govori o farmi z nevem koliko tisoč hektarjev in 1000 krav in kljub veliko žit na svojih površinah slamo v balah raje kupijo, dostavljeno pa jo dobijo kar po železnici, ki pelje mimo farme. Pač, mi določenih zadev ne bomo nikoli čist razumeli, kot tudi oni ne zakaj mi tolko dela vložimo v tist en hektar. Ko se bo pa neka tehnologija na našem območju obveljala za uspešno pa bomo tudi videli. Za to pa more najprej nekdo z idejo in hipotezo narediti prvi korak in to dokazati, da bo očitno.

Ne gre se za količino dela temveč za plačilo katero prejmeš za to delo in posledično na ha.Tudi oni tam kjer vedo ,da pridelek in prihodek bo vložijo več ,kot tam kjer tega ne pričakujejo,pa kljub temu izvajajo isto obdelavo v obeh primrih.

Ker smo malo skrenili bi v bran EU politiki, kmetijstva rekel le, da je na ravni Eu pomebno kakšna stopnja samooskrbe s hrano je.
Možno je da se bojo subvencije nehale, ko bojo vzhodnjaki zmožni pridelat dovolj oz. jih bo pokupil Zahod.

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/june/tradoc_129093.pdf

po tehle podatkih je EU 2005 prvič dosegla izravnano bilanco v sektorju hrane; še vedno pa precej uvaža.
Če je nekje vsem jasno da Švica bogato podpira svoje kmete; zakaj ni vsem tudi da dela EU podobno le z manj sredstvi.
V obeh primerih pa se gre bolj ali manj za politiko in hrano kot strateško surovino. Glede na zgornje podatke EU danes spreminja politiko v smeri, da le ostanejo površine v kmetijski rabi. Ni pa pomebno kaj je gor.

http://ec.europa.eu/agriculture/trade-analysis/map/2014-1_en.pdf