vsako jesen poseješ oljno repico ali pa belo gorjušico.

Tvori velike pridelke organske mase. S pravočasno setvijo sorta severka uničuje nematode v tleh.

Že mogoče,sam to na težki zemlji nikako r ne gre,ker vemo kako je vreme in ko se je že zgodil smo na začetku aprila oral in zemlje tam do enga 15 maja ni sposobna za setev,pa če greš gor z najboljšo brano.NA vrhu grude otrdijo,spodaj pa mokro.Ampak tele strune so se namnožile tam nekje zadna 4 leta,k prej tega ni blo.Tile semenarji nas pa pumpajo na polno,njihov odg.pa da druga ni dovoljeno itd.Skratka lani sejal sonido,korit in jedle so jo strune in ptiči.Je pa tuki res velik kriv zadna leta mrzel moker maj,upajmo da bo letoš bolš

Dany je napisal/a:

Že mogoče,sam to na težki zemlji nikako r ne gre,ker vemo kako je vreme in ko se je že zgodil smo na začetku aprila oral in zemlje tam do enga 15 maja ni sposobna za setev,pa če greš gor z najboljšo brano.NA vrhu grude otrdijo,spodaj pa mokro.Ampak tele strune so se namnožile tam nekje zadna 4 leta,k prej tega ni blo.Tile semenarji nas pa pumpajo na polno,njihov odg.pa da druga ni dovoljeno itd.Skratka lani sejal sonido,korit in jedle so jo strune in ptiči.Je pa tuki res velik kriv zadna leta mrzel moker maj,upajmo da bo letoš bolš

P.S Tudi če si oral na začetku aprila tudi v težki zemlji se da, vendar je potrebo iti naslednji dan ali 2 takoj napast z vrtavko. Če se zasuši si pa oplel.
Katero firmo koruze si sejal?


Pri nas so eni že tam okol 12-15 aprila

Škoda da v nedogled debatiramo,ker lahk ti zemljo nasekaš na kocke moke pa čist nč neuš meu.Mam js zemljo v ravnini tud lahko pa vem da se tista lahk obdela takoj,pa takoj poseješ dokler je še vlaga itd.Ampak težke pa ne boš in je pol škoda da si denar za setev vrgo zravn tega se težka tud zlo počas ogreje,sploh če je bolj osojna lega.Ker sploh zadnja leta je z tem katastrofa,ker ko je treba it silirat morš it,zemlja pa mokra in jo zbiješ v beton.Ampak rešitve ne poznam,edin če bi koruzo pusto go rda neb njive zbijal

nisem toliko poljedelca-tehnologa. Vendar z dobrim kolobarjem se da marsikaj rešit.
Če praviš da nisi mogel orat do aprila, bi jeseni vsaj vrgel neko žito, ogrščico in vse skupaj plitvo zabranal, obdelal.
Spomladi pa ne oral globoko le tam do 20 cm. Lahko tudi februarja- marca narediš podobno posuješ mešanico (gorjušica, žito) po brazdah s troslinikom za umetni gnoj brez obdelave in obdelaš z brano pred setvijo
Če nimaš probleme s sušo(močna ilovnata zemlja) lahko probaš s podoravanjem ozelenitev vsako leto.
Poskrbiš da bo v tleh vsaj 2%-4% organske snovi če ne več.
Kot praviš pa jeseni zabetoniraš tla- na dolgi rok to prav gotovo ni dobro.
Včasih se mogoče bolj splača kupit silažno koruzo, zrnje na njivi pa posejat travno deteljne mešanice ali pa po pšenici vsaj nekaj za podor.

Po moje je škoda rinit z glavo skozi zid, če vidiš da ti narava nasprotuje.

Pa fantje pa vi ste fenomelni,mate rešitev res za vse pa brez kake zamere.
1.pa ka boš sejal v jesen pa zabranau če nč nebo zrasl
2.kaj boš spet neki sejal po vrhu na spomlad če spet neč nebo ratal,vemo kaki so pridelki jarin.
3.ne vem zakaj barjanci pol rinejo z glavo čez zid pa recimo cela nizozemska ki plava pa silira.
4.odgovora še nism dobo če je v takem primeru bolše pustit pridelek na njivi na račun tega da neuš zbil zemlje,sam pomoje bi se še vse srake na veji smejale.
5.Na lastne oči videno :ponoč dežuje,vjutro mojster vzame imt533 in orje da kr vse leti,vzame še mal klinasto brano in poceje,žito bi pa itak lahk kr na brazdo sejal.
6.Ne vem s kje ste vsi da vam tko rata,pa nej se še kak kozjanc oglas pa pove svoje,če to res gre zemla tok narazn ko tule berem,ker namreč nismo vsi doma na vzhodnem delu države.

Pa še neki,svet ni črno-bel,vmes je še cca 500 barv sive,tak da niso vsi odg. tko enostavni.

Dany je napisal/a:

Ja moj kolobar je ponavad tak da mam dve let koruzo,tretjo pa žito.Kej druga si namreč ne morm privoščit,ker na hribovitem trajnem travniku ne morm met njive,za pitanje brez silaže pa vemo kak zgleda.

Tudi ob koruzi in pšenici se da popestrit kolobar.Po pšenici pustiš njivo prazno?

Ja nimajo vsi iste zemlje in tudi ne tehnologije.Recimo eni so imeli lani ogromne probleme s strunami, so še enkrat sejali.Sam bi šel po pšenici z oljno ogrščico in novembra zaoral.

Dany je napisal/a:

Pa fantje pa vi ste fenomelni,mate rešitev res za vse pa brez kake zamere. 1.pa ka boš sejal v jesen pa zabranau če nč nebo zrasl 2.kaj boš spet neki sejal po vrhu na spomlad če spet neč nebo ratal,vemo kaki so pridelki jarin. 3.ne vem zakaj barjanci pol rinejo z glavo čez zid pa recimo cela nizozemska ki plava pa silira. 4.odgovora še nism dobo če je v takem primeru bolše pustit pridelek na njivi na račun tega da neuš zbil zemlje,sam pomoje bi se še vse srake na veji smejale. 5.Na lastne oči videno :ponoč dežuje,vjutro mojster vzame imt533 in orje da kr vse leti,vzame še mal klinasto brano in poceje,žito bi pa itak lahk kr na brazdo sejal. 6.Ne vem s kje ste vsi da vam tko rata,pa nej se še kak kozjanc oglas pa pove svoje,če to res gre zemla tok narazn ko tule berem,ker namreč nismo vsi doma na vzhodnem delu države. Pa še neki,svet ni črno-bel,vmes je še cca 500 barv sive,tak da niso vsi odg. tko enostavni.

1 amerikanci sejejo ozelenitve celo z letali tam enkrat septembra pred žetvijo koruze- pa jim noben zato ne plačuje.
2 tole sem prebral zadnjič tudi meni se zdi nenavadno a eko kmet (USA) to prakticira pred setvijo koruze gre se za kmetijo 100 + ha
vtipkaj v you tube/google cover crops
3 barjanci imajo šoti podobno prst, nizozemci kolikor vemo povečini peščeno- to je precej drugače kot ilovica.
Ni bilo mišljeno da pustiš pridelek koruze, temveč da namesto koruze seješ kako leto TDM manjkajočo energijo pa dokupiš kot zrnje ali koruzno silažo.
6 za poizkus lahko preorješ del trajnega travnika v bližini pa bi skoraj moral videt razliko v strukturi, kompaktnosti zemlje.
7 predlanskim je npr Dolničar razlagal na dnevih krompirja kako si kmetje ne morejo pomagat s specialno mehanizacijo za predsetveno obdelavo uvoženo iz Nizozemske, ker se zemlja enostavno ni dosti osušila tisto leto.

Nič ni enostavno, moraš pa včasih kaj prebrat, probat.
Lahko začneš na nekaj arih in boš videl kaj ti ustreza, pomaga. Semenarji, FFS prodajalci in prodajalci strojev ti bojo težko dali najboljšo rešitev, smo enostavno premajhni da bi se jim splačalo.

Ravno v soboto sem na sejmu prvič opazil sejalnico za neposredno setev , mislim da GREAT PLAINS znamke, me bojo drugi popravili. Zraven pa je razlagal uporabo kmet. No sem si rekel časi grejo naprej tudi v slo- še par let nazaj bi bila to ZF.

sebo je napisal/a:

Dany je napisal/a: Pa fantje pa vi ste fenomelni,mate rešitev res za vse pa brez kake zamere. 1.pa ka boš sejal v jesen pa zabranau če nč nebo zrasl 2.kaj boš spet neki sejal po vrhu na spomlad če spet neč nebo ratal,vemo kaki so pridelki jarin. 3.ne vem zakaj barjanci pol rinejo z glavo čez zid pa recimo cela nizozemska ki plava pa silira. 4.odgovora še nism dobo če je v takem primeru bolše pustit pridelek na njivi na račun tega da neuš zbil zemlje,sam pomoje bi se še vse srake na veji smejale. 5.Na lastne oči videno :ponoč dežuje,vjutro mojster vzame imt533 in orje da kr vse leti,vzame še mal klinasto brano in poceje,žito bi pa itak lahk kr na brazdo sejal. 6.Ne vem s kje ste vsi da vam tko rata,pa nej se še kak kozjanc oglas pa pove svoje,če to res gre zemla tok narazn ko tule berem,ker namreč nismo vsi doma na vzhodnem delu države. Pa še neki,svet ni črno-bel,vmes je še cca 500 barv sive,tak da niso vsi odg. tko enostavni. 1 amerikanci sejejo ozelenitve celo z letali tam enkrat septembra pred žetvijo koruze- pa jim noben zato ne plačuje. 2 tole sem prebral zadnjič tudi meni se zdi nenavadno a eko kmet (USA) to prakticira pred setvijo koruze gre se za kmetijo 100 + ha vtipkaj v you tube/google cover crops 3 barjanci imajo šoti podobno prst, nizozemci kolikor vemo povečini peščeno- to je precej drugače kot ilovica. Ni bilo mišljeno da pustiš pridelek koruze, temveč da namesto koruze seješ kako leto TDM manjkajočo energijo pa dokupiš kot zrnje ali koruzno silažo. 6 za poizkus lahko preorješ del trajnega travnika v bližini pa bi skoraj moral videt razliko v strukturi, kompaktnosti zemlje. 7 predlanskim je npr Dolničar razlagal na dnevih krompirja kako si kmetje ne morejo pomagat s specialno mehanizacijo za predsetveno obdelavo uvoženo iz Nizozemske, ker se zemlja enostavno ni dosti osušila tisto leto. Nič ni enostavno, moraš pa včasih kaj prebrat, probat. Lahko začneš na nekaj arih in boš videl kaj ti ustreza, pomaga. Semenarji, FFS prodajalci in prodajalci strojev ti bojo težko dali najboljšo rešitev, smo enostavno premajhni da bi se jim splačalo. Ravno v soboto sem na sejmu prvič opazil sejalnico za neposredno setev , mislim da GREAT PLAINS znamke, me bojo drugi popravili. Zraven pa je razlagal uporabo kmet. No sem si rekel časi grejo naprej tudi v slo- še par let nazaj bi bila to ZF.

Misliš nekaj tednov nazaj o ZF,v Ameriki se gredo cover crops na farmah z več tisoč ha.Great plains na sejmu je bila v twin row izvedbi,tisti kmet pa je bil Majerič iz Moškanjcev inje lani že sejal na ta način,pomembna stvar pred no-till setvijo je izbira predkulture pa naj si bo cash crop ali cover crop.