To vem, ampak kako pride kisik notri? Ob siliranju se zrak stisne ven, saj npr na sredini silosa pritiska 3 metre silaže, folija tudi ni kriva - kepe so po celi površini odvzema, ne samo ob robu...

V drugi silos spomladi siliramo travo, odvzema je približno enako, pa ni nobenih kep.

janezzenaj je napisal/a:

To vem, ampak kako pride kisik notri? Ob siliranju se zrak stisne ven, saj npr na sredini silosa pritiska 3 metre silaže, folija tudi ni kriva - kepe so po celi površini odvzema, ne samo ob robu... V drugi silos spomladi siliramo travo, odvzema je približno enako, pa ni nobenih kep.

Kisik ostane notri,pravijo da se silaže v stolpnem silosu začne sama tlačiti šele ko je višji od 8 m.Pa je silaža enakomerno razporejena (grobi ,fini,lažji,težji delci),mogoče tudi zaradi premajhnega odvzema,sušina?Trava se ponavadi ne sprijema v kepice,kot koruza,temveč se po travi pojavljajo pike.

Ne glede na to, so kepce, ker je bila predebela plast ali presuha koruza in ni dobro potlačeno, in zrak ostane vmes. Pravijo, da naj se po silosu vozi polovica teže, ki jo pripelješ na uro. Pri nas je je recimo 1/4, ampak ker so plasti res zelo tanke(velike dimenzije kupa), se vedno dobro potlači. Drugače smo imeli mi že problem, v sredi kupa, in to zaradi zelene in z nečim očitno okužene koruze, zaradi česar je plesen nastala. Možnost je tudi, če silirate z enorednim, da je zaradi perja ostal zrak vmes

dklemen5 je napisal/a:

Kisik ostane notri,pravijo da se silaže v stolpnem silosu začne sama tlačiti šele ko je višji od 8 m.Pa je silaža enakomerno razporejena (grobi ,fini,lažji,težji delci),mogoče tudi zaradi premajhnega odvzema,sušina?Trava se ponavadi ne sprijema v kepice,kot koruza,temveč se po travi pojavljajo pike.

Najprej hvala, ker pomagate rešiti problem.

Če je to res, kar pravijo, potem je velika verjetnost, da je prvih 8m silaže zanič, silosi so pa visoki pri nas 8m, drugje pa več ali pa tudi manj
Silaža je zgleda kar enakomerno razporejena, saj so tudi kepe enakomerno razporejene
Premajhen odvzem je, ampak to mislim da ni vzrok, ker so kepe že tudi na vrhu. Sušine nismo merili, siliramo približno po mlečni črti, dejstvo pa je, da je bila med lansko in predlansko silažo sušina sigurno različna, problem pa je enak.

kastelic999222 je napisal/a:

Ne glede na to, so kepce, ker je bila predebela plast ali presuha koruza in ni dobro potlačeno, in zrak ostane vmes. Pravijo, da naj se po silosu vozi polovica teže, ki jo pripelješ na uro. Pri nas je je recimo 1/4, ampak ker so plasti res zelo tanke(velike dimenzije kupa), se vedno dobro potlači. Drugače smo imeli mi že problem, v sredi kupa, in to zaradi zelene in z nečim očitno okužene koruze, zaradi česar je plesen nastala. Možnost je tudi, če silirate z enorednim, da je zaradi perja ostal zrak vmes

Tukaj se gre za stolpni silos.
Siliramo pa z enorednim ja. Ampak zakaj do sedaj 20 let s tem ni bilo problemov, sedaj zadnja leta pa so?

Ja plesen v silosu zna biti kar en ubijalec dobre volje 😢. Pri nas se je vec let pojavljala in to vedno v silosu kjer je bila samo koruza, pri sendvič sistemu pa je bil odvzem tako velik da do tega ni prihajalo. Prvo leto sem krivil premajhen odvzem. Naslednje leto to da nas preveč vozi v silos. Nato pa sem pomislil da bi zamenjal sorte koruze, več let smo namreč sejali isto neglede na tla in čas setve in cas siliranja ena njiva presuha druga pa skoraj mlečna. Danes si že pri nakupu semena zamislim spravilo kako bo potekalo. Moje mnenje je da je veliko odvisno od sorte koruze. Sedaj ze 2leti nismo imeli težav in upam da tako tudi ostane.

@moso.kos
Mi načeloma v vsaj dveh rundah siliramo, da potem koruzo porazdeliš, tisto ki je zrela prej, drugo kasnej, tolk, da dozori. Hibride pa izbiramo glede na tip tal, tko, da tu neke velike rezerve ne najdem. Mi smo imeli s plesnijo probleme, ko nam je drug glihal in tlačil, takrat sem jo vedno prebiral . Kar se pa stolpnih silosov tiče, pa nimam izkušenj, mi je pa zanimivo, da se v stolpnem kvari ...

kastelic999222 je napisal/a:

@moso.kos Mi načeloma v vsaj dveh rundah siliramo, da potem koruzo porazdeliš, tisto ki je zrela prej, drugo kasnej, tolk, da dozori. Hibride pa izbiramo glede na tip tal, tko, da tu neke velike rezerve ne najdem. Mi smo imeli s plesnijo probleme, ko nam je drug glihal in tlačil, takrat sem jo vedno prebiral . Kar se pa stolpnih silosov tiče, pa nimam izkušenj, mi je pa zanimivo, da se v stolpnem kvari ...

Čim se pojavi plesen je to posledica dostopa zraka (kisika). Plesni so aerobni mikroorganizmi in brez prisotnosti kisika pač ne morejo uspevati. Kako je zrak prišel v silažo mora vsak pri sebi ugotoviti.
Najpogostejši vzroki: preslabo tlačenje, prepočasno polnjenje, nezrakotesno pokrivanje, premajhen odvzem. Pogosto je možnih več kombinacij.
Pri stolpnem silosu tlačenja ni. Zaradi sesedanja mase pod vplivom gravitacije je zadosti zbita le spodnja polovica silaže. Pa še tu to sesedanje traja nekaj dni. Ves ta čas je silaža izpostavljena zraku, ki je med silažo in se plesni lahko razvijajo. KO zraka (kisika) zmanjka se rast plesni zaustavi, ko silos odpremo začne zrak spet prodirati v krmo in plesen takoj začne rasti.

Še nekaj podatkov za lažjo predstavitev problema: koruzna silaža na prikolici ima "specifično maso" cca 350 kg/m3 -toliko tudi v stolpnem silosu preden se sesede. Dobro potlačena silaža v silosu ima maso nad 700 kg/m3. To pomeni, da je v prvem primeru ostalo v vsakem m3 vsaj 500 l zraka oziroma 100 l kisika. Sesedanje oz. tlačenje ovirajo predolga rez, presuha (prezrela silaža), veliko suhih listov... Pri koritastem silosu so pogosta napaka tudi predebele plasti. Učinek tlačenja seže le v globino približno 30 cm. Na manjših kmetijah delajo hudo napako, ko z največjim traktorjem vlečejo kombajn, z manjšimi vozijo in tako običajno za tlačenje ostane najmanjši. POtem pa poskušajo na koncu potlačiti po vrhu z najtežjim. Seveda tako potlačijo le zgornjih 30 cm, v spodnjih plasteh pa ostane zrak. Pravzaprav takšno tlačenje deluje kot pumpa, ki črpa zrak v silažo. KO kolesa traktorja zapeljejo na krmo jo stisnejo (zrak se iztisne), ko se traktor zapelje naprej, pritisk popusti in krma se dvigne nazaj pri tem pa "vsesa" zrak. Ta učinek sicer pri koruzni silaži ni tako problematičen kot pri bolj elastični krmi (dolga, nerezana, že malo ostarela trava) ni pa tudi povsem nezanemarljiv. Zato se tudi ne priporoča dolgotrajno tlačenje, ampak samo dvakratna vožnja po istih kolesnicah. Zato pa naj bo traktor oz. stroj, ki tlači čim težji, pa tudi tlak v pnevmatikah mora bit čim višji. Tako, da za tlačenje niso primerni goseničarji (kljub veliki lastni masi) ali traktorji z nizkotlačnimi gumami (tlak v pnevmatiki naj bo vsaj 2 bara).

Pri odvzemu pozabljamo, da zraku ni izpostavljena samo odprta površina, ampak zrak prodira preko te površine tudi v notranjost silaže. Globina dostopa zraka v silažo je odvisna od zbitosti in gladkosti odreza ter se giblje od 0,5 do več m. Če odvzamemo vsak dan po 10 cm debelo plast po vsej odprti površini je bila ta plast izpostavljena zraku že vsaj 5 dni, pri slabše zbiti silaži pa tudi več kot 10 dni, kar je tudi dovolj, da se v ugodnih pogojih lepo razvije plesen. Če pa odrez ni gladek se te vrednosti podvojijo ali potrojijo, zato se lahko tudi pri neugodni kombinaciji pogojev (slaba zbitost, rahljanje pri odvzemu) pojavlja plesen četudi je odvzem za normalne pogoje zadosti velik (nad 25 cm).

Pri stolpnih silosih je daleč najbolj pomembno enakomerno polnjenje po celi širini, da se masa potem enakomerno seseda in tlači. Imamo 2 poliesterska 8m visoka silosa. Včasih smo v enega silirali koruzo v drugega pa travo, zdaj v oba travo, dokler ne naredimo še enega koritastega silosa. Dokler nismo imeli razmetalca je bil en zmeraj notri in je ravnal sproti. Nismo imeli nikoli nobenga problema s plesnijo ali segrevanjem pri odprtem silosu.
Pri stolpnem ogljikov monoksid in CO2 izpodrivata kisik, zato se če je pravilno polnjen silaža ne kvari. Če je neenakomerno polnjen se masa ne more sesedat enakomerno po plasteh in nastanejo žepi zraka, kjer se razvije plesen.

1. Tudi na to sem že pomislil ja. Pri nas tudi po vsaki zmetani prikolici poravnamo. Razmetalca pa nimamo. Kakšen razmetalec pa imate? Korito, ki se vrti okrog ali krožnik ali kaj drugega?

2. Siliramo z enorednim, listi so kar dolgi, ampak jih potem še siloreznica malo zreže, tako da to verjetno ni vzrok

3. Prepočasno polnjenje - prvi dan 2/3 - 6-8 ur (napolnjen skoraj do vrha), drugi dan (1/3) pa še enkrat do vrha.

Ti trije vzroki se mi zdijo še najbolj verjetni za plesnenje...

Razmetalec imamo od bidra. Zadeva ni ravno izjemno dobra, ampak vseeno boljše kot na roke. Kupil smo ga pa potem ko smo že imeli koritast silos za koruzo (mal več kot pred 15-mi leti), tako da ga za ta namen nismo nikoli uporabljali. Uporabljamo ga za travo. Vsake pol nakladalke ga na novo nastavimo in poglihamo v silosu. Polnite ga zadosti hitro. Tudi mi siliramo z enorednim kombajnom (sip sk40). Suh listje gre dostikrat skor cel čez, ampak ni vidit da bi to delalo probleme. Tudi pri travi ga dopolnjujemo naslednji dan, ko se malo posede. Pa ponavadi ga naslednjo košnjo ponovno dopolnimo do konca. Jeseni pa manjši del siliramo v koritast silos, pa potem koruzo čez.
Je pa tako, da se koruza manj posede in ob odprtem silosu začne prej ugrevat. Travo lahko pustiš tud par dni pri miru pri odprtem, pa se ne ugreje, medtem, ko je pri koruzi treba reden dnevni odvzem, ker po 2 dneh bo po vrhu že topla.

Če silos tesni, koruza ni presuha, je silos enakomerno polnjen in ni kakšne zemlje med silažo, ne bi smelo bit problema.