Hahahaha, @lux si me nasmejal. Problem je v tem, da ko se kmetje kaj začnemo pogovarjat okrog tega, je ponavadi tko, da nas je par za, drugi pa pravijo, "ah, sj je dobra cena, itak ne bomo nič dosegli". Žal je taka kruta realnost

kastelic999222 je napisal/a:

Problem je v politiki, tako državni kot politiki zadrug in odkupovalcev. Cene se že kar nižajo, na zalogo. Je pa dejstvo, da ogromno mleka gre na tuje trge, ne domače, in tam z malimi količinami pač nismo konkurenčni. Pa treba je vedt, da bo tujc domačemu dobro in pošteno plačal, nam, ki smo mu tujci, pa bo itak dal slabšo ceno. Primer: ista mlekarna, 2 leti nazaj, mi smo dobili za mleko, po vsebnosti boljše kot naveden primer, 0,39e, italijanski kmet, 200m čez mejo, je dobil 0,47e. Problem je, ker zadruge solirajo, namesto, da bi stopile skupaj, in je to to.

Jaz pa mislim takole, mi se nismo sposobni med seboj zment. Logično je da bo vsak tujec gledal na sebe. Italijani prodajo več kot proizvedejo okoli 70% več, zato jim SLO mleko prav pride. Mi pa ne znamo tržit, ne zadruge ne ostali. Tko pač je. Sam Gruyere sir poglejmo. Tisti ki ste bili na evropski razstavi čb tako veste. Oni so ta sir zaščitili 2001 pa samo 50 kmetov odddaja mleko (seneno). Se oglašujejo povsod. Smučarija itd. Cena pa glava peče. Sir pa pač sir sem ga 1 kg kupil ker me je firbc matrau . Hvalabogu da smo skregani bomo prej krepnli.Tko mislijo sosedje.

[quote="Daniel"]Ravno včeraj smo bili z Govedorejskim društvom Ptuj v Avstriji na eni kmetiji, kjer imajo trenutno 120 krav in pravi lastnik, da imajo do maja zagotovljeno odkupno ceno 36 centov po litru, imajo pa samo frizijke.

Pravi tudi, da bo takoj po padcu kvot čredo povečal na 180 glav. V prejšnjem kvotnem letu je sicer plačal 56000 EUR kazni zaradi 400000 litrov prekoračitve na milijon litrov kvote.

Sicer res zanimiva kmetija za pogledat, hlevi povsem enostavno zgrajeni (pehala), nad ležišči in krmilno mizo streha, vmes pa je padal sneg.

Molzišče pa takšno, da 1 molznik pomolze 120 krav v eni uri.


Težko se bomo mi z našimi kmetijami šli proti njim...[/quo
Kakšne slike mogoče

Porodnišnica



Nov Hlev, zunaj



In znotraj



Hlapec



Cisterna za mleko za teličke



in telički, ki vsi sesajo iz velikega napajališča. Seski naj bi bili posebni, da se tele dovolj izmuči med sesanjem in gre mleko pravo pot



Hlev, gledano iz molzišča



Molzišče

Tole ni gli znotraj, če ti manjka pol strehe : )

Daniel je napisal/a:

Tine, nisem vedel, da si na forumu Lahko bi enkrat še TF peljal na to kmetijo, če se bo kaj obiskovalo Avstrijo Lahko pa tudi tukaj kaj zapišeš o njej, ker vseh detajlov nisem ujel. Zanimiv mi je bil predvsem pristop k gradnji. Mi smo npr. delali hlev pred 15 leti in je takrat to stalo 100.000 EUR, sedaj pa je v Sloveniji moderno, da se prodajajo hlevi na ključ v vrednosti milijona EUR in vanje niti ne dobiš toliko krav, kot jih je bilo tukaj v Avstriji, da sploh ne omenjam, da investicije ne odplačaš četrt življenja pri naših odkupnih cenah mleka. Žal sem preslišal, koliko je njih stala gradnja hleva in koliko molzišče. Mimogrede, v profilu ti pri spletni strani manjka en "W".

po občutku ta hlev ni bil kaj manj, po sliki sodeč je tukaj cenejša le streha.
PA ne pozabit na sofinanciranje, ki je v Avstriji najbrž manjše.
Kdor dela iz lastnega žepa verjetno ne bo dal miljona za hlev s 100 kravami.

Admin to prestavi v gradnjo hlevov.

Ne vem če je ravno potrebno, saj smo napisali kakšno tudi o mleku in njegovi odkupni ceni v avstriji

Daniel je napisal/a:

Ne vem če je ravno potrebno, saj smo napisali kakšno tudi o mleku in njegovi odkupni ceni v avstriji

To je res. Mislil sem potem na nadaljevanje (slike )

Sem se pa pozabaval mal z financami.
Če so podatki taki kot jih je navedel dklemen točni, je to ena od tistih top uspešnih kmetij. Pri letnem dohodku od mleka ki znaša pol milijona € mu ni bilo težko odkartat kazen za preveč mleka. To je 10%. To je pa tako pokril z subvencijam. Povprečje na kravo ima pol cca 37 litrov in pri nas je takih manj kot je prstov na eni roki. On ima tudi stroške prireje na liter mleka občutno nižje, te besede ne maram sam pove vse. Vrhunski managment. Zato se taki ne bojijo padca mleka, ne skrbi imajo dost rezerve. Ker bojo drugi prej pokleknili kot on in bo zato zlahkoto povečal na 180 krav. To je zdaj povprečna velikost črede na Danskem (156 krav)
In krog bo sklenjen, množica malih kmetov bo opustila prirejo mleka, veliki pa bodo postali še večji. To je pač načelo konkurence, preživi najuspešnejši.