sej to je bolj okvirno.
http://www.gozd-les.com/upravljanje-gozdov/cene-lesa/odkupne-cene-hlodovine

bolj je kaj se kaj po dvoriščih valja.

Koliko je kaj cena bukovih goli te čase?

GG Bled 36€ kubik.

Ali ima kdo kakšne izkušnje oz. podatke kako se bi določala cena za še stoječe drevo (ki ga potem sam posekaš ter spraviš). Najvrjetneje obseg in višina sta spremenljivke samo na kakšen način se bi potem postavila cena? (mogoče nesmiselno vprašanje samo nekateri smo še začetniki)

Če ima kdo viška bukovih goli mi lahko piše na zs. Sem iz okolice Kranja.

booboo je napisal/a:

Ali ima kdo kakšne izkušnje oz. podatke kako se bi določala cena za še stoječe drevo (ki ga potem sam posekaš ter spraviš). Najvrjetneje obseg in višina sta spremenljivke samo na kakšen način se bi potem postavila cena? (mogoče nesmiselno vprašanje samo nekateri smo še začetniki)

Poskusi najprej sam od cene lesa ob kamionski cesti odšteti stroške do dreves na panju. Pri tem upoštevaj stroške podiranja, spravila in gozdnega redu ne smeš pozabit. Opravka imaš z urami sekačev pri podiranju in strojnimi urami pri spravilu, pa še nekaj ur za gozdni red.

Seveda se z lesom najbolj splača le trgovat kar je tudi najbolj enostavno, da le kupuješ in prodajaš les, impex-pimpex. Seveda se s tem ukvarja kar nekaj gozdarjev.

Seveda se z lesom najbolj splača le trgovat kar je tudi najbolj enostavno, da le kupuješ in prodajaš les, impex-pimpex. Seveda se s tem ukvarja kar nekaj gozdarjev.

Ne le z lesom, @lamza1, ne le z lesom. Nasplošno je bolj donosno trgovati, kakor delati, novo vrednost ustvarjati

Morda si že kdaj srečal kakšnega ribničana, ki je suho robo prodajal. Mi jim rečemo "zdomarji" Že ene petsto let krošnjarijo po "cejlem svejt"
http://www.mojvideo.com/video-slovenski-oktet-ribn-can-urban/8d3b8433196891460a50

En tak zdomar, ki ga poznam, eden najbolj uspešnih, kar jih je kdaj bilo, Pajnič Ludvik st., je en pot, pred ene 30 leti, takole definiral stanje:" Boljše je en centimeter kupčije, kot en meter dela". Jaz dodajam: amen.

Ne razumem zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega.

nevednež je napisal/a:

Seveda se z lesom najbolj splača le trgovat kar je tudi najbolj enostavno, da le kupuješ in prodajaš les, impex-pimpex. Seveda se s tem ukvarja kar nekaj gozdarjev. Ne le z lesom, @lamza1, ne le z lesom. Nasplošno je bolj donosno trgovati, kakor delati, novo vrednost ustvarjati Morda si že kdaj srečal kakšnega ribničana, ki je suho robo prodajal. Mi jim rečemo "zdomarji" Že ene petsto let krošnjarijo po "cejlem svejt" http://www.mojvideo.com/video-slovenski-oktet-ribn-can-urban/8d3b8433196891460a50 En tak zdomar, ki ga poznam, eden najbolj uspešnih, kar jih je kdaj bilo, Pajnič Ludvik st., je en pot, pred ene 30 leti, takole definiral stanje:" Boljše je en centimeter kupčije, kot en meter dela". Jaz dodajam: amen. Ne razumem zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega.

sem srečal in tudi kupil kaj od ribnčana, začetno ceno sva na koncu halbirala (na pol jo dala) pa je bil kšeft. Ziher je imel še dobiček, pa mu tega veselja nisem hotel kvarit.
Da ne razumeš zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega, pa me res preseneča. Odkar smo v EU ovir za podjeniške podvige ne sme več bit nobenih. Seveda pa se poveča riziko, da te kšeftanja nevajenega kšefta vajeni navlečejo v izgube. Ampak vsaka šola nekaj stane. Seveda se je treba pazit goljufov, ki bi radi le imeli a nič al pa samo nekaj plačali.

lamza1 je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Seveda se z lesom najbolj splača le trgovat kar je tudi najbolj enostavno, da le kupuješ in prodajaš les, impex-pimpex. Seveda se s tem ukvarja kar nekaj gozdarjev. Ne le z lesom, @lamza1, ne le z lesom. Nasplošno je bolj donosno trgovati, kakor delati, novo vrednost ustvarjati Morda si že kdaj srečal kakšnega ribničana, ki je suho robo prodajal. Mi jim rečemo "zdomarji" Že ene petsto let krošnjarijo po "cejlem svejt" http://www.mojvideo.com/video-slovenski-oktet-ribn-can-urban/8d3b8433196891460a50 En tak zdomar, ki ga poznam, eden najbolj uspešnih, kar jih je kdaj bilo, Pajnič Ludvik st., je en pot, pred ene 30 leti, takole definiral stanje:" Boljše je en centimeter kupčije, kot en meter dela". Jaz dodajam: amen. Ne razumem zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega. sem srečal in tudi kupil kaj od ribnčana, začetno ceno sva na koncu halbirala (na pol jo dala) pa je bil kšeft. Ziher je imel še dobiček, pa mu tega veselja nisem hotel kvarit. Da ne razumeš zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega, pa me res preseneča. Odkar smo v EU ovir za podjeniške podvige ne sme več bit nobenih. Seveda pa se poveča riziko, da te kšeftanja nevajenega kšefta vajeni navlečejo v izgube. Ampak vsaka šola nekaj stane. Seveda se je treba pazit goljufov, ki bi radi le imeli a nič al pa samo nekaj plačali.

Lej @lamza1, ti si en človek s katerim se da normalno pogovarjat.
Bom napisal svoje mnenje. Sem že en čas na svetu pa marsikaj pamtim. Generacija mojega očeta, 1901 je bil rojen, je bila kupčije vajena. Pri nas se je kupčevalo z živino in suho robo. Lokacija Ribnica - Bloke. Kdor je imel kot vprežno živino voli, tako je bilo pri naši hiši, je šel ponje "na Dolenjsko", od Trebnjega do Novega Mesta in naprej do Bele Krajine. Tam so ljudje kupili običajno par težke ene 1200 - 1300 kil, potem so jih poredili in prodali naprej v Italjio težke 1500 - 1600 kil par. Kakopak tukaj je bil trg neusmiljen, keri je znal čim ceneje kupiti in čim dražje prodati, ta je nekaj imel od tega, če ne ne.
Drug artikel je bila suha roba, tretji les, največ jelova hlodovina.
Kdor je vozil s konji je hodil ponje v Karlovac in Bjelovar.
Zakon ponudbe in povpraševanja je veljal. Brez usmiljenja. Ampak ljudje so znali! kupčevat. Vsaj večina. Vsi niso. Vsak oče je moral svojega sina to naučit.

Zdaj bi človek po pameti pričakoval, da bo kupčije mlade naučila šola. Če smo v tržnem gospodarstvu! Ali jih?

nevednež je napisal/a:

lamza1 je napisal/a: nevednež je napisal/a: Seveda se z lesom najbolj splača le trgovat kar je tudi najbolj enostavno, da le kupuješ in prodajaš les, impex-pimpex. Seveda se s tem ukvarja kar nekaj gozdarjev. Ne le z lesom, @lamza1, ne le z lesom. Nasplošno je bolj donosno trgovati, kakor delati, novo vrednost ustvarjati Morda si že kdaj srečal kakšnega ribničana, ki je suho robo prodajal. Mi jim rečemo "zdomarji" Že ene petsto let krošnjarijo po "cejlem svejt" http://www.mojvideo.com/video-slovenski-oktet-ribn-can-urban/8d3b8433196891460a50 En tak zdomar, ki ga poznam, eden najbolj uspešnih, kar jih je kdaj bilo, Pajnič Ludvik st., je en pot, pred ene 30 leti, takole definiral stanje:" Boljše je en centimeter kupčije, kot en meter dela". Jaz dodajam: amen. Ne razumem zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega. sem srečal in tudi kupil kaj od ribnčana, začetno ceno sva na koncu halbirala (na pol jo dala) pa je bil kšeft. Ziher je imel še dobiček, pa mu tega veselja nisem hotel kvarit. Da ne razumeš zakaj je kupčija v RS pojmovana kot nekaj slabega, pa me res preseneča. Odkar smo v EU ovir za podjeniške podvige ne sme več bit nobenih. Seveda pa se poveča riziko, da te kšeftanja nevajenega kšefta vajeni navlečejo v izgube. Ampak vsaka šola nekaj stane. Seveda se je treba pazit goljufov, ki bi radi le imeli a nič al pa samo nekaj plačali. Lej @lamza1, ti si en človek s katerim se da normalno pogovarjat. Bom napisal svoje mnenje. Sem že en čas na svetu pa marsikaj pamtim. Generacija mojega očeta, 1901 je bil rojen, je bila kupčije vajena. Pri nas se je kupčevalo z živino in suho robo. Lokacija Ribnica - Bloke. Kdor je imel kot vprežno živino voli, tako je bilo pri naši hiši, je šel ponje "na Dolenjsko", od Trebnjega do Novega Mesta in naprej do Bele Krajine. Tam so ljudje kupili običajno par težke ene 1200 - 1300 kil, potem so jih poredili in prodali naprej v Italjio težke 1500 - 1600 kil par. Kakopak tukaj je bil trg neusmiljen, keri je znal čim ceneje kupiti in čim dražje prodati, ta je nekaj imel od tega, če ne ne. Drug artikel je bila suha roba, tretji les, največ jelova hlodovina. Kdor je vozil s konji je hodil ponje v Karlovac in Bjelovar. Zakon ponudbe in povpraševanja je veljal. Brez usmiljenja. Ampak ljudje so znali! kupčevat. Vsaj večina. Vsi niso. Vsak oče je moral svojega sina to naučit. Zdaj bi človek po pameti pričakoval, da bo kupčije mlade naučila šola. Če smo v tržnem gospodarstvu! Ali jih?

Tale naša šola je taku, da je več kot pol slovencev in slovenk funkcionalno nepismenih. To pomeni, da tistega kar je napisano ne razumejo najbolje. To ni žalitev, to so žalostna dejstva. Evropska statstika, prosim. Lani so začeli deco v osnovnih šolah finančno opismenjevat, najprej učitelje, njihove mentorje in nato ti učence. Letos teče že drugo leto, da se mladina nauči z denarjem ravnat, ga more najprej razumet. Manjka pa tisti del od kje pride in kako se ga zasluži.
No to pa je že višja stopnja. Seveda imajo prednost otroci staršev privatnikov, zasebnikov, ki si služijo kruh na trgu, pa še tu pride do izraza talent in ni vsak za to. Dost kvačkanja. Prijetno je debatirat.