Jok rožice. Zadeva je bila skrajno resna. Za žensko komando pri hiši je šlo. Evo ti: En par kilo let pred Kristusom, tam proti listopadju je šlo, je mladi poglavar mostiščarskega naselja Ig, Prajanez, od svoje najdražje dobil komando naj, pokora lena, preskrbi sveže meso za njeno ognjišče. Ja, saj je naš Prajanez res špegal mlad mesek, na sosednjem mostišču, ma glej treska, njegova Pramicka, je imela v mislih tako tapravo meso. Za v pisker. Noja, baba sitna, naj ti bo, se ravno košute gonijo, bom že kakšnega razrajcanega jelena dobil gori v Mokrcu. Grem. Res, tam nad Zapotokom ti naš vrli lovec zaleze par rogačev, ki sta si rogovile zapletla, da se ločiti nista mogla. (tačas pa so jima konkurentje košute naskakovali, da se je kar kadilo). Prajanez parkrat zamahne s kamnito macolo in fertik mlajši rogonja! (ta starega je spustil, je bil pretežak) Kaj pa zdaj? Prajanez sam, jelen pa dverstopetdeset kil. Nič, domov grem. Po Pramicko. Je šel. Pa nič opravil. Se je Pramicka uprla. Kaj pa misliš, da se bom po tistem trnju plazila, pa otroka dojim, pa svoje reči imam, pa .... pa..... Solit se pojdi, baba zmešana. Koga naj dobim, da mi pomore? Se spomni enga komsomolca iz Škofljice. Ma jok. Ta falot me raje okrade, kakor pripomore. Je bil že njegov ta stari tak, je kradel, kjer je kaj dobil. Pa gre, Prajanez, pa se na klancu na Golem ustavi, pa stakne Uroša za katerega je vedel, da je iznadljiv in priročen in okreten. Ne sekiraj se, stric Prajanez, uštimava. Na brzino bo jelen pri tebi na mostišču, ti pomagam. Pa če potem pri tvoji hčerki malo povasujem, ne boš hud. Ma kaki hud, Uroš. Še vesel bom. Vsaj tisti Škofljičam ne bo voglaril okoli mojega mostišča. Zdaj mladi klančar steče v garažo, vzame ta novo štilarco, jo na ramo zadega, pa šineta v Mokrc. Je podrt brest tam ležal, mladec ene par rezov naredi, evo ti dva kolesa. Še nekaj podrobnosti mladec zaspretnjači, jih ne bom opisoval, kar vsak zase naj grunta kaj bi to bilo, pa je bil voz fertik. In jelen na njem. In čez malo časa jelen tudi na Prajanezovem mostišču.
Tako je bilo kolo znajdeno, Pramicka sita. In prahčerka zadovoljna. Kaj ne bo, je fejst fanta dobila. |
