kmetovalec je napisal/a:

Tisti link, ki ga je dal deželan je pa tudi hudo pristranski ali pa avtor nima čisto počiščenega podstrešja. Že primerjava teže bal je nemogoča: silaža 125 kg SS, seno 212 kg. V resnici je ravno obratno.

g.kmetovalec ne razlagaj samo tisto kar ti odgovarja -ne jemlji iz konteksta preberi še enkrat natančno .
vprašanje :
koliko laktacij preživi krava v hlevu krmljena samo z silažo in krmili ???? koliko veterinaskih obiskov ima tedensko kmet z 50 molznicami (koliko odnese € ?? ) ??
, ali ima ta krava vsakih 12-13 mesecev telička ?? ,
.............
* realnost je taka , da vse več kmetov odgovarja . da ima položnic za cc 0,4-0,6 lit mleka v skupnem seštevku če poenostavimo 25/30lit dnevno po kravi , ga ''KUPI'' 12-18 litrov .( za toliko približno ima položnic ob obračunu --- ZA KRMILA * / ...so odstopanja od kmetije do kmetije pa vendar tisti, ki ima več kot 8kg suhega sena v dnevnem obroku (*kvalitetnega sena krava konzumira 15/20kg/dan in lahko --pridela-- do 7/8000lit/leto ) , ima manj problemov in posledično manj stroškov -položnic .

ZETOR 6245 je napisal/a:

Rad bi stegnil jezik in rekel, da je bil postopek pridelave silaže uveden leta 41' v Veliki Britaniji. Tam so v času vojne, ki je takrat trajala na celinski Evropi in severni Afriki. Kjer so zmrzovali tudi slovenci pod nemci v rusiji in kjer so si nemci na havbah tankov pekli jajca v Libiji. Takrat še ni bilo pomembnih bitk na Otoku, je pa bila celotna kmetijska politika usmerjena v pridelavo kvantitete na področju prehrane ljudi, sploh za potrebe armije. Zato so bili uvedeni posebni uradi in seveda inšpektorji, ki so vsi kontrolirali kmete, le nekateri so jim povedali kaj naj začnejo delati, da bodo uspešni. Ker pa vemo kakšno vreme je v VB in je sušenje sena zelo komplicirana reč, če not ulije so vodilni prišli na idejo silaže. To je pa izgledalo tako, da so skupaj postavili 4 kovinske valovitke (kovinska streha), not nadevali koprive različne trave, zadevo pohodili (ročno potlačili) in še dali čez eno valovitko, to pustili cca. en mesec in odprli. Poskusili so dali jesti kravi, kateri je bilo to všeč. Ampak bil je problem - driska. To so nekako zanemarili in razglašali uspeh silaže kot so pred stoletjem o krompirju. Tako se je rodil stolpni silos. In tista kmetija, ki je v tistem času to uvedla je dobila s strani inšpektorja oceno A, ta je bila najboljša, kmetije s takšno oceno so dobili tudi nekakšno posojilo za nakup traktorja. Možne so bile tudi ocene B in C, in tista kmetija, ki je dobila oceno C je bila ponavadi zapuščeni, gospodar je bil sam in zapit. Moral se je preseliti v mesto in si najti službo, kmetijo so pa prodali na dražbi. Da pa bi kmetje ugodili in dobili najboljšo oceno so pričeli saditi lan in sicer za lanena vlakna iz katerih se je tkalo vse živo, od srajc do cerad za vojaške tovornjake. Ugotovili so tudi, da so kunci dobri za meso, že v treh mesecih so primerni za zakol. Zato so jih začeli gojiti. Potem so še ugotovili, da črno-bela pasma da veliko več mleka od simentalk in so jih začeli gojiti. Takrat so bili iz Švedske izvoženi že prvi Alfa Lavalovi molzni stroji, s katerimi so si pomagali. Ameriški Howard pa je že začel izdelovati stroje za pranje perila, s katerim so si gospodinje zelo pomagale. Konec citata. Tole kar je navedeno zgoraj je povzetek 5 strani dolgega poglavja o kmetijstvu v VB v času med 2. sv. vojno. To pa piše v eni izmed knjig o zgodovini kmetovanja.

imaš na youtube dober dokumentarec o tem
1 del

http://www.youtube.com/watch?v=G6tVEo5wAP4

pri nas krmimo bike samo s senom iz sušilne to je kvaliteta mesa jaz kosim takrat ko drugi kosijo za silažo, pospravljam pa ravno tako ko jo ostali balirajo. In kaj manka takemu senu me zanima procentualno kakšna je razlika s silažo.

Če nimaš konkretne sušilne (ali dogrevanje zraka s pečjo - tu je sončna streha premalo- ali pa kondenzacijske), pozabi, da kosiš in pospravljaš takrat, ko drugi silirajo. Govorim o sušini spravjlene krme, ne datumu košnje - če spravljaš tako, kot je za silažo optimalna (40% SS), je ne boš nikoli posušil drugače kot tako kot sem gor napisal. Edino če je pripelješ samo eno nakladalko vsak dan oz. vsak drugi dan. Potem pa lahko 100 dni v letu samo mrvo sušiš in nisi nič naredil.

Ko že sprašuješ ali je bolje mrva ali silaža pri istočasnem odkosu in spravilu - odgovor je: enako je. Ampak mora biti mrva posušena v 2 dneh. Če jo sušiš dlje, se v njej pokuri preveč energije, ki gre v zrak in je to čista izguba.

Pri nas imamo obično aksialno sušilno obrnjeno na jug, kosim pa takole: navadno kosim popoldan po šlužbi če imam čas še tisti dan prepajkam ali pa nasledni dan ko gre rosa dol. pajkam samo enkrat, če je lepo toplo vreme pospravljam že 24 ur po košni ali pa največ 48 ur po košnji. pri nas gremo rajši prej grabit v rede kot pa še enkrat obračat ( tu prišparam čas, kvaliteto in gorivo)pa pustimo v redeh še kakšno uro. Včasih pripeljem tako sveže da bi komot stresev v silos. Posušeno je čisto vse še nikoli v 15 letih ni bilo plesnovo ali karkoli pokvarejno. Če bol svežo pripeljem rajši jo jedo biki.Pripeljem pa vsaki dan od 5 do 7 nakladalk 22 kubičnih tako da ni vse na enkrat.
Ali kaj izgubi hranilne vrednosti seno ko je na tak način posušeno.

Jst lucerno en dan pokosim, drug dan obrnem, tretji dan obrnem, če sploh, potem pa skup spravim, zjutraj ali zvečer. Potem pa sam gasa 2x 45m3 nakladalke, pa jih spravmo 10-15 v enem večeru gor. Mrva taka, da jo vikaš ...