Me pa prav zanima kakšna je kalkulacija sedaj ko je koruza po 75€....

Letos smo imeli enako površino koruze kakor lani. Lani sta bila oba siolosa polna, prav tako kot letos. Le da je letos ostalo 0,7ha koruze, razen če bi se odločili in delali še en silos.
Tako smo prodali stoječo koruzo. Ocena kupca je bila, da bo na površini 6 voz koruze. Napolnili smo kupčev silos (7 voz) in ostal je še en voz koruze.

http://www.mojalbum.com/1marc/agrosolution-2014/foto/22022412#22022412

in na kateri kmetiji tega (da ne bi bili vsi silosi polni in še zraven kakšen kup) letos ni bilo?

Mar.c je napisal/a:

Letos smo imeli enako površino koruze kakor lani. Lani sta bila oba siolosa polna, prav tako kot letos. Le da je letos ostalo 0,7ha koruze, razen če bi se odločili in delali še en silos. Tako smo prodali stoječo koruzo. Ocena kupca je bila, da bo na površini 6 voz koruze. Napolnili smo kupčev silos (7 voz) in ostal je še en voz koruze.

Je to zdaj učinek Agrosol-a?

Simon, poznani so mi pridelki koruze na našem polju. Letos je bilo kar se nas tiče dobro leto. Dovolj žit in slame potem krompirja, čebule, ki se tudi pri skladiščenju zelo dobro obnesejo, ni gnitja.
Vem, da to ni samo po sebi ampak je razlog v zdravi rasti, ki jo omogoča AGROSOL.
Povedal sem samo kako mi lahko občutimo letino.

Pokovko?
http://www.mojalbum.com/1marc/agrosolution-2014/foto/22023640

Letos so na gorenjskem nasploh nadpovprečni pridelki. Samo normalno je treba pognojit. Primer, na isti površini, lani še 2 nakladalke silaže ne(30m3), letos pa blizu 5. In to brez vseh čudežnih pripravkov.

Kastelic ti si napravil poskus. Ko smo tehtali in je pokazalo konkretno razliko v korist AGROSOL-a si bil bolj nejevoljen kot vesel. Kakorkoli na svojem delaš po svoje in karkoli že.

Zbral sem nekaj izkušenj letošnje koruze.
https://www.youtube.com/watch?v=j_hD83fwPNQ&feature=youtu.be


Upam, da angleščina ni problem.


Our Life or Death Task: Move Several Billion Tons of Excess CO2 Back Underground
To reverse global warming, we must first rethink agriculture.

September 25, 2014 |
If humanity wishes to preserve a planet similar to that on which civilization developed and to which life on Earth is adapted, paleoclimate evidence and ongoing climate change suggest that CO2 will need to be reduced from its current levels [398 ppm.] to at most 350 ppm…”— Dr. James Hansen

It’s getting late. If we’re going to preserve a livable Earth, we the global grassroots, must do more than mitigate global warming.

We must reverse it.

How?

Hint number one: not by politely asking out-of-control corporations and politicians to please stop destroying the planet.

Hint number two: not by pinning our hopes for survival and climate stability on hi-tech, unproven and dangerous, “solutions” such as genetic engineering, geoengineering, or carbon capture and sequestration for coal plants.

Hint number three: not by naively believing that soon (or soon enough) ordinary consumers all over the planet will spontaneously abandon their cars, air travel, air conditioning, central heating, and fossil fuel-based diets and lifestyles just in time to prevent atmospheric concentrations of greenhouse gases from moving past the tipping point of 450 ppm or more of CO2 to the catastrophic point of no return.

We can reverse climate change by sequestering several hundred billion tons of excess CO2using the “tools” we already have at hand: regenerative, organic farming, ranching and land use. And we can make this world-changing transition by mobilizing a vast green corps of farmers, ranchers, gardeners, consumers, climate activists and conservationists to begin the monumental task of moving the Carbon Behemoth safely back underground.


Consider what happens when the sun shines on a grass plant rooted in the earth. Using that light as a catalyst, the plant takes atmospheric CO2, splits off and releases the oxygen, and synthesizes liquid carbon–sugars, basically. Some of these sugars go to feed and build the aerial portions of the plant we can see, but a large percentage of this liquid carbon—somewhere between 20 and 40 percent—travels underground, leaking out of the roots and into the soil. The roots are feeding these sugars to the soil microbes—the bacteria and fungi that inhabit the rhizosphere—in exchange for which those microbes provide various services to the plant: defense, trace minerals, access to nutrients the roots can’t reach on their own. That liquid carbon has now entered the microbial ecosystem, becoming the bodies of bacteria and fungi that will in turn be eaten by other microbes in the soil food web. Now, what had been atmospheric carbon (a problem) has become soil carbon, a solution—and not just to a single problem, but to a great many problems.

lucerna, ščavje, travnik skozi obdobje 1 leta.

http://delovanje.blogspot.com/search?updated-min=2014-01-01T00:00:00-08:00&updated-max=2015-01-01T00:00:00-08:00&max-results=2

Bliža se konec leta in čas, da se ozremo nazaj ter ocenimo rezultate naših naporov. Iskreno sem sem razveselil, ko mi je kmet s Sorškega polja povedal, da je pridelal 10,3t/ha pšenice. AGROSOL je uporabil 3x vsakič 2,5kg. Pšenico je sicer škropil 1x za plevele in 2x zaščita. Gnojenje normalno.

Takšni in podobni rezultati sporočajo, da smo na pravi poti.
Primerjava s sušnimi leti dokazuje izredno efektivnost AGROSOL v mokrih letih. Če ni dovolj sončnega obsevanja ni sladkorjev. Medtem pa več co2 okrepi fotosintezo tudi med slabšo sončno obsevanostjo in rastlina pridobiva več sladkorjev. Vinogradniki poročajo o 20 Oechlejevih stopinjah sladkorja več kakor kolegi v istih oz. podobnih pogojih pridelave. Sadjarjem sadje ne gnije je sladko in iz hmelja bo piva prave grenčine...

Substrat za fotosintezo je co2. AGROSOL, vnos co2 v rastlino, okrepi dejavnost fotosinteze za preko 70%. Poleg tega se nadalje sequrestrira tudi co2 iz atmosfere. Proizvodnja sladkorjev bistveno naraste. Mikoriza, partnerstvo avtotrofov in heterotrofov zaživi. Posledično se v zemljo veže še več co2, ki je iz težave - toplogredni plin, postal gradnik talnih mikroorganizmov. Tako bo ob pravilnem kmetijstvu v zemlji ostal še stotine let.
V prihodnosti bo kmetijstvo vir mnogih novih surovin. Že pred drugo svetovno vojno je Henry Ford predstavil avtomobil iz plastike. Avtomobil je bil tono lažji kakor običajni avtomobili. Za surovino plastike je uporabil sojo, konopljo in še nekatere druge sestavine. Ford je veliko naredil za popularnost soje in v času gospodarske krize v ZDA je odkupoval pridelke in jih uporabli v proizvodnji avtomobilov. Izumitelj Tomas Edison, je posadil plevel zlato rozogo. Dovršil je agrotehniko pridelave njegove rastline so presegale 3,7m višine in dosegele 12% delež gume. Iz te variacije naravne gume mu je Ford izdelal pnevmatike za Model-T.

Naš napor mora biti usmerjen v transformacijo atmosfere s pridobivanjem surovin in novih naravnih materialov. Fosilna goriva, ki smo jih iz trdnega in tekočega stanja spravili v plinasto moramo znova "utelesiti" naj si bo to v plastiko, gorivo, hrano,... S pomočjo popolnega naravnega procesa, fotosinteze.


Želim vsem forumašem zdravo in uspešno 2015.

http://www.pflanzenforschung.de/de/journal/journalbeitrage/kraftloses-korn-klimawandel-verschlechtert-weizenqualit-2162