Simon MS je napisal/a:

Koruza poškropljena, upajmo, da bo vsake tolko kaj dežja, da ne bo ves vložen trud zaman kot lani....

Pa se ti to splača- imeti optimalno oskrbo- pa čakat na dež?
Ni vse skup mal predrago?

sebo je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Koruza poškropljena, upajmo, da bo vsake tolko kaj dežja, da ne bo ves vložen trud zaman kot lani.... Pa se ti to splača- imeti optimalno oskrbo- pa čakat na dež? Ni vse skup mal predrago?

Letos ja. Je super vreme za talne herbicide.

Vprašanje je bilo v smeri tehnologije pridelave koruze
-oranje, priprava tal, seme, gnojenje, škropljenje, najemnina/kapitalski donos
To so precej visoki stroški in potlej da pridelaš le 3t koruze ali manj po ha, ne vem če je računica- pa čeprav se to zgodi le enkrat, dvakrat na deset let.
O tem je nekaj govoril Židan ta teden na Odboru za kmetijstvo, naj kmetje ne računajo na nikakršno pomoč države po suši, če se sejejo kulture na določenih območjih, ki so pogojno primerne za določeno vrsto rastline.
Saj ne da bi bile te pomoči znatne.

sebo je napisal/a:

Vprašanje je bilo v smeri tehnologije pridelave koruze -oranje, priprava tal, seme, gnojenje, škropljenje, najemnina/kapitalski donos To so precej visoki stroški in potlej da pridelaš le 3t koruze ali manj po ha, ne vem če je računica- pa čeprav se to zgodi le enkrat, dvakrat na deset let. O tem je nekaj govoril Židan ta teden na Odboru za kmetijstvo, naj kmetje ne računajo na nikakršno pomoč države po suši, če se sejejo kulture na določenih območjih, ki so pogojno primerne za določeno vrsto rastline. Saj ne da bi bile te pomoči znatne.

zdaj nam pa ti povej katere rastline bi naj sejali ki so odporne in ob tem upoštevaj kolobar.
to lahko oni filozofirajo tam v pisarnah ampak če bi morali o tem razpravljati na prostem ob dežju in soncu in ko bi njim veter bičal njihove lopovske riti bi poomojem drugače razmišljali.

krmni sirek, krmni grah, sončnice, proso, deteljne mešanice in prodaja sena
Mogoče še soja , kaj bolj eksotičnega čičerika, leča- tu ne vem kake so potrebe po vodi v različnih stadijih razvoja rastline.
Za bolj intenzivne kmetije mogoče le žita-ogrščica kolobar (pšenica, ječmen, ogrščica, praha/detelja za podoravanje ?)

@sebo: človek kot vrsta se je obdržal, ker je nekaj posejal in upal, da mu posevka tik pred žetvijo nekdo ni ukradel, pa ni samo upal....vmes ga je negoval itd.

Malo poglej po sloveniji....kolko je mladih in malo manj mladih, ki pa niti nič ne posejejo, UPAJO PA.....da bo nekaj padlo na njega....kakšna zadetna lotto srečka ali sanjska služba brez dela.

Kmetijstvo je panoga izpod neba....popolnoma nič ni 100%!

Še en primer: tudi manipulanti vložijo vse v nek nakup in potem upajo, da bodo cene poskočile in bodo bajno obogateli....nekaterim to uspe, drugi zavozijo in se celo zaradi pritiskov umorijo.

Če se splača? Bomo videli ob žetvi. Moja naloga in strast je zadevo narediti maksimalno in iz celega paketa potegniti največ. Če bom vsako leto štartal z osnovo suša bo, toča bo...nič ne bomo, potem bolje, da čimprej opustiš. Dober kmet nikoli ne bo delal nekega zaključka na osnovi ene sezone. Kmetijstvo je dolgoročna panoga!

Žal je včasih res tako, da je večji užitek tisti, ko sediš na kombajnu in se začne žetev, odvoz pridelanega iz njive, kot pa tisti $$$$. Po nekaterih deželah zelo cenijo dan žetve. Pri nas opažam, da vsi kao vedo kalkulacijo še preden se njiva načne. Preveč se vse vrti samo in samo okoli denarja in računice. To me malo žalosti.

"upajmo na kaj deža"....lej....konkretno lani je bilo tako, da je bilo padavin pravzaprav kar dovolj razen točno 3 tedni so bili kriza, to je bil+- v obdobju opraševanja koruze. Eden samcat pameten dež bi nas tedaj rešil. Mar naj zaključim "kariero" na osnovi takega spleta dogodkov?

sebo je napisal/a:

krmni sirek, krmni grah, sončnice, proso, deteljne mešanice in prodaja sena Mogoče še soja , kaj bolj eksotičnega čičerika, leča- tu ne vem kake so potrebe po vodi v različnih stadijih razvoja rastline. Za bolj intenzivne kmetije mogoče le žita-ogrščica kolobar (pšenica, ječmen, ogrščica, praha/detelja za podoravanje ?)

-krmni sirek res zraste ampak nikakor ne nadomesti koruze razen če misliš bioplinarne
-krmni grah smo sejali ampak zelo občutljiva rastlina predvsem ob času žetve in je dostikrat več kot polovico izpadel
-v prekmurju je kar precej sončnic posejanih in lani je bila samo ena žalost kajti več kot pol glave je bilo prazne
-prodaja sena, bo pa tako ali tako edina alternativa, saj nas bo navsezadnje nažalost v to prisilila politika z subvencijami

kolobar, ki je setavljen z neugodljivkami, ki njivo zapustijo v največji suši zelo vplivajo na kakovost zemlje zato bi pomojem dolgoročno pomenilo izčrpano zemnljo.

Simon MS je napisal/a:

@sebo: človek kot vrsta se je obdržal, ker je nekaj posejal in upal, da mu posevka tik pred žetvijo nekdo ni ukradel, pa ni samo upal....vmes ga je negoval itd. Malo poglej po sloveniji....kolko je mladih in malo manj mladih, ki pa niti nič ne posejejo, UPAJO PA.....da bo nekaj padlo na njega....kakšna zadetna lotto srečka ali sanjska služba brez dela. Kmetijstvo je panoga izpod neba....popolnoma nič ni 100%! Še en primer: tudi manipulanti vložijo vse v nek nakup in potem upajo, da bodo cene poskočile in bodo bajno obogateli....nekaterim to uspe, drugi zavozijo in se celo zaradi pritiskov umorijo. Če se splača? Bomo videli ob žetvi. Moja naloga in strast je zadevo narediti maksimalno in iz celega paketa potegniti največ. Če bom vsako leto štartal z osnovo suša bo, toča bo...nič ne bomo, potem bolje, da čimprej opustiš. Dober kmet nikoli ne bo delal nekega zaključka na osnovi ene sezone. Kmetijstvo je dolgoročna panoga! Žal je včasih res tako, da je večji užitek tisti, ko sediš na kombajnu in se začne žetev, odvoz pridelanega iz njive, kot pa tisti $$$$. Po nekaterih deželah zelo cenijo dan žetve. Pri nas opažam, da vsi kao vedo kalkulacijo še preden se njiva načne. Preveč se vse vrti samo in samo okoli denarja in računice. To me malo žalosti. "upajmo na kaj deža"....lej....konkretno lani je bilo tako, da je bilo padavin pravzaprav kar dovolj razen točno 3 tedni so bili kriza, to je bil+- v obdobju opraševanja koruze. Eden samcat pameten dež bi nas tedaj rešil. Mar naj zaključim "kariero" na osnovi takega spleta dogodkov?

Edino s takim razmišljanjem človek kam pride, ostali se pa raje držite tega:

Citiram:

Malo poglej po sloveniji....kolko je mladih in malo manj mladih, ki pa niti nič ne posejejo, UPAJO PA.....da bo nekaj padlo na njega....kakšna zadetna lotto srečka ali sanjska služba brez dela.

Dokler prideluješ le zase je s tem upam in mi je všeč čisto ok, ko ti enkrat ceno določi trg je tega konec.
Žal je tako da moraš že preden začneš njivo, kot praviš, točno vedet kaj boš naredil oz. imet scenarij če bo pozeba, toča, suša, če bo cena nizka/visoka ob žetvi.


Špekulante kot jih opisuješ zgoraj na borzi odnese prvi resen padec. Resni igralci se kalijo leta in imajo precej izdelane strategije kaj narest, če gre kaj narobe.
Kmetijstvo kar se tega tiče dosti enostavnejše so pa dobički/marže nižji-govorim iz lastnih izkušenj.

je res in s tem tudi žalostno da nam ceno določa evropski trg ampak če razčlenimo eno pridelavo pšenice pridemo do ugotovitev, da ti ki pridelujejo zase naredijo ponavadi vse razen škropljenja v klas in ispustijo eno ali dve dognojevanji (jaz prakticiram 4x)
In če sedaj pogledamo kaj so privarčevali z škropljenjem je nekje 30€ FFS+20€ škropljenj pri dognoj pa 50€ gnojilo+20€trošenje. Se pravi da so na hektar privarčevali 130€ ter parv tako zagotovili da bo kakovost max B2 ali krmna. Ce bi pa te ukrepe izvedli bi sigurno pridelali 1t več ter dosegli vsaj B1 če ne A klaso.
To so vse ocene čez palec ampak če enkrat poizkusiš nudit žitu optimalno zaščito in gnojenje si z lahko čez 6500kg po hektarju če pa delaš le zato, da pobereš subvencije in nažanješ tiste 4t je pa škoda znoja, ker za moje pojme predstavljajo največji strošek pridelave pšenice setev ter spravilo in je škoda, da bi varčevali na "negi" žit.